torek, 29. junij 2010

Gongdong gyeongbi guyeok JSA (2000)


Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: J.S.A.: Joint Security Area
Država: Južna koreja
Leto: 2000
Žanri: Drama, Trilerr, Vojni
Dolžina: 110 minutImdb
Režija: Chan-wook Park
Scenarij: Seong-san Jeong, Hyeon-seok Kim
Igrajo: Yeong-ae Lee, Byung-hun Lee, Kang-ho Song, Tae-woo Kim, Ha-kyun Shin, Christoph Hofrichter, Myoeng-su Kim, Tae-hyeon Kim, Herbert Ulrich

Južnokorejski režiser  in scenarist Chan-wook Park sodi med moje najljubše južnokorejske ustvarjalce. Z njim sem se prvič srečal pred leti, ko sem videla danes že kultni Oldboy, film, ki mi je toplo priporočil njegove ostale stvaritve. Parkovih filmov ne bom našteval, zapisal bom le, da sta bila Joint Security Area in I'm a Cyborg, But That's OK edina, ki jih nisem že videl. Zdaj ko sem videl JSA, bom našel čas in v bližnji prihodnosti uvrstil na spored še I'm a Cyborg in tako kompletiral Parkovo filmografijo. Niti eden od njegovih filmov me ni razočaral, tudi JSA ni bil nobena izjema.

Kraj dogajanja: Joint Security Area, ali krajše JSA. Termin označuje razmejitveno območje med Severno in Južno Korejo, cono pod nadzorom mednarodnih opazovalcev, ki jih sestavljajo neutralne švicarsko-švedske enote Kraj, kjer napetost lahko čutite v zraku, je razmejitvena črta med državama ki so še danes v izrazito sovražnih odnosih. Spomini na korejsko vojno od katere je minilo že pol stoletja je še vedno živ, različna družbena ureditev (beri komunizem na severu in kapitalizem na jugu) je z leti državi še bolj utrdil na nasprotnih bregovih. V takem ozračju je prišlo do obmejnega incidenta, streljanja v katerem so ubita dva severnokorejska vojaka, ranjen pa eden južnokorejski vojak, ki naj bi dejanje zakrivil. Za glavno preiskovalko je imenovana pripadnica  mednarodnih enot,  major  Sophie E. Jean, ki je tudi sama korejskega rodu. Imenovali so jo zaradi njenih korenin in boljšega razumevanja tamkajšnjih razmer. Preiskava bi morala biti rutinsko opravilo, toda podrobna analiza razkrije nekatera nasprotja in nelogičnosti v poročilih, ki so jih dostavile sprte strani. Sophie se odloči, da bo opravila dodatna zaslišanja vpletenih, njihovi odzivi med samo preiskav pa še bolj poglobijo njene dvome v  avtentičnost uradnih poročil.

Za Parkov JSA velja, da je njegov najbolj političen film, ki obravnava še danes aktualno temo odnosov med Severno in Južno Korejo. Raziskava dvakratnega umora, postavljena v tako občutljivo območje, je veliko več, kot navadna preiskava. Gre za trčenje dveh ideologij, dveh družbenih ureditev, ki zgodbi daje drugačen izrazito političen pomen in v kateri obe strani poskušajo krivdo valiti na svojega sovražnika. V nekoliko širše zastavljenem mednarodno političnem okvirju spremljamo večplastno zgodbo, ki nam bo postopoma razkrila resnico, ki v bistvu niti ni tako politična, ki je politična le zaradi okoliščin in dvakratnega umora ki je povod za celo zgodbo. Če upoštevamo dejstvo da je Park Južnokorejec, je potrebno pohvaliti njegov prikaz in karakterizacijo severnokorejskih vojakov. Njihova postavitev v isto raven z njegovimi sonarodnjaki je zaslužna za zelo realistično atmosfero, brez nepotrebne satanizacije  nasprotnika. JSA je zgodba o prepovedanem prijateljstvu, s katero Park zelo jasno izraža svoje stališče do trenutne geopolitične ureditve korejskega polotoka. Stališče, ki zelo jasno pove, da so vsi Korejci en narod, razdeljen zaradi političnih razlogov in nasprotujočih mednarodnih interesov. Koreja je država, ki ni razdeljena na sever in jug zato, ker bi to bila volja naroda. Vse to je možno razbrati iz Parkovega politično-vojaškega trilerja, ki promovira humanizem in prijateljstvo, a se obenem zelo dobro zaveda realnosti. Vlogo severnokorejskega častnika je park namenil odličnemu Kang-ho Songu s katerim je že velikokrat sodeloval (nazadnje Bakjwi), njegovega južnokorejskega prijatelja je odigral še eden znan obraz korejskega filma,  Byung-hun Lee (Dalkomhan insaeng). Zame je edini moteči element filma nekoliko preveč prijateljski odnos med sovražnimi vojaki. Sicer je obmejna postojanka z dva vojaka na eni in dva na drugi strani mostu, zaspan in sila dolgočasen kraj, zato so tudi tako nenavadna prijateljstva realna možnost. JSA je resda nekoliko slabši od Parkovih najboljših izdelkov, a vseeno je to bila še ena pozitivna filmska izkušnja z njegovim podpisom.

Ocena: 7.5/10

1 komentar:

  1. Za vlogo Sophie bi lahko izbral igralko, katere angleščina bi bila slišati nekoliko bolj avtentična. Slišati je bilo, kot da angleško govori prvič. Sicer pa vsekakor zelo dober film.

    OdgovoriIzbriši