petek, 2. julij 2010

The Private Lives of Pippa Lee (2009)


Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Drama, Romantični
Dolžina: 98 minut, Imdb
Režija: Rebecca Miller
Scenarij: Rebecca Miller
Igrajo: Robin Wright Penn, Alan Arkin, Winona Ryder, Keanu Reeves, Monica Bellucci, Julianne Moore,, Maria Bello, Blake Lively

Režiserka Rebecca Miller je celo življenje bila obkrožena z ljudmi, ki so bili na nek način povezani s filmom. Hčerka znanega očeta Arthura Millerja  je poročena s še enim znanim filmskim obrazom, njen mož je oskarjevec Daniel Day-Lewis, zato je njeno filmskega udejstvovanje povsem pričakovano. The Private Lives of Pippa Lee je posnela po lastni knjižni predlogi, doslej je podpisala nekaj zanimivih filmov (Personal Velocity: Three Portraits, The Ballad of Jack and Rose), za katere je prejela nekaj festivalskih nagrad. Še pogled na igralsko zasedbo in to je že dovolj adutov, ki vabijo k ogledu.

Pippa Lee (Robin Wright) je žena zelo uspešnega založnika. Mož Herb (Alan Arkin) je tik pred penzijo. Saj ne, da bi to želel, a njegovo šibko zdravje narekuje takšen razplet. Še sreča, da ob sebi ima Pippo s katero živi že skoraj 30 let, žensko ki mu je podarila dva čudovita, zdaj že odrasla otroka. Cela zgodba bi bila povsem navadna, če Herb nebi bil starček z eno nogo v grobu. Pippa je namreč kakih 30 let mlajša od njega. Pippa je vedno bila odlična soproga, možu je stala vedno ob strani, vestno je skrbela za otroke in hišo, moževa starost zanjo nikoli ni bila ovira. Vzporedno s sedanjostjo spremljamo Pippino otroštvo in nato najstniška leta zaznamovana z materinimi psihozami in razpoloženjskimi motnjami. Od doma je odšla takoj ko se je čutila dovolj samostojno in samozavestno. Ni več mogla prenašati materinih izpadov, materino nesrečno življenje ni bil njen problem, zato je odšla, tako kot vsaka mlada punca je želela živeti. Preden je spoznala Herba je živela dokaj svobodno življenje, ki je bilo v skladu s tedanjimi »standardi« (komune, otroci cvetja, seksualna revolucija...) Na neki zabavi je spoznala Herba, ki je zaradi nje zapustil ženo (Monica Bellucci) in se nato poročil s Pippo. Na prvi pogled je Pippa uživala popolno življenje, a moževo šibko zdravje in njegova nezvestoba so njena čustva in predstavo o družinski sreči postavila na glavo. Medtem se je pojavil tudi drugi moški, v podobi sosedinega upornega sina (Keanu Reeves), do katerega Pippa čuti naklonjenost, nekaj podobnega velja tudi zanj.

Millerjeva je za svoj četrti celovečerec zbrala respektabilno igralsko zasedbo, posebej če upoštevamo ženski del igralskega kadra. Prikaz življenja Pippe Lee bo verjetno nekoliko bolj zanimiv nežnejšemu spolu, moški pa v njem ne bodo našli veliko zanimivega. Ko spoznamo Pippo je ta že ženska v svojih štiridesetih, očitno nesrečna v zakonu, kateremu se ne želi odpovedati. Otroci so že zrasli in odtujenost med partnerji je še bolj izražena. Kljub medsebojnemu spoštovanju je njihov odnos tako sterilen in brezupno dolgočasen. A Pippa ni ženska ki bi zaradi lastne sreče bila pripravljena na skrajne ukrepe kot so ločitev, ljubezenska avantura ali kaj podobnega. Ženska ima predobro srce za kaj takega. Toda ko odkrije moževo nezvestobo, teh ovir več ni. Ženska se končno zave, kaj mora narediti. Režiserka vzporedno pelje dve zgodbi, tista druga zgodba, pripoved o Pippinem odraščanju in mladosti je nasprotje vsega, kar je Pippa danes. Zmogla je dovolj moči in zapustila posesivno mater, v mladosti je bila vihrava in svobodna. Vse to kar ni danes. Igralka ki je upodobila mlado Pipo je kar zanimiva, kar bi težko rekel za Arkinovo »pomladitev«, ki je veliko bolj smešna kot prepričljiva. Človek je pač bil intelektualec, ženske so padale na njegov intelekt, ta pa je to spretno izkoriščal. Tudi večkratni infarkti ga niso ovirali v njegovih posteljnih podvigih, zato lahko rečemo da je ostal zvest svojim načelom do samega konca. To je nekako vse kar nam ponudi ta film, ki naj bi ga s svojo vlogo nekoliko popestril Keanu Reeves, a ta svojo brezizraznostjo in pasivno pojavo film le še bolj utrudi. Njegov odnos s Pippo bi lahko opisal nekako takole: Pridi, da skupaj sediva v tišini. Zelo dolgočasno.

Ocena: 5.0/10

Ni komentarjev:

Objavite komentar