torek, 16. junij 2015

Dohee-ya [A Girl at My Door] (2014)


Slovenski naslov: -
Država: J. Koreja
Leto: 2014
Žanri: Drama
Dolžina: 119' ,  Imdb
Režija: July Jung
Scenarij: July Jung
Igrajo: Bae Doo-na, Kim Sae-ron, Song Sae-byuk, Jang Wee-jin, Kim Min-jae, Moon Seong-geun

Young-nam (Bae Doo-Na) je sposobna, delu predena policistka, ki je zgradila uspešno kariero pri seulski policiji. A nato se nekaj zgodi in Young-nam se nepričakovano znajde v težavah: iz razlogov, ki dolgo ostanejo pokriti s tančico skrivnosti, je degradirana in poslana v majhno obmorsko mesto, kjer bo prevzela položaj poveljnice lokalne policijske postaje. Šef policije jo pred odhodom potolaži, da bo tam ostala kakšno leto, ali dve, dokler se prah ne poleže, potem pa se znova lahko vrne v prestolnico. Iz njegovih besed lahko razberemo, da je vprašanje krivde glavne protagonistke zelo relativno. Kakorkoli, Young-nam bo nekaj časa preživela v provinci in zdi se, da jo v mestu polnem starejših občanov (večina mladih je odšla v velika urbana središča) ne čaka prav veliko dela. Njeno pozornost kmalu pritegne Do-hee (Kim Sae-Ron), deklica, ki jo zaščiti pred nasiljem sovrstnikov. Kmalu se izkaže, da Do-hee ne ustrahujejo samo sošolci, saj se nova komandirka policije na lastne oči prepriča kako nasilen je dekličin oče, ko se zvečer nažgan vrne domov. Aretira ga in do streznitve zadrži na postaji,  a že zjutraj spozna, da je dekličin oče med ostalimi policisti in lokalnim prebivalstvom dokaj priljubljen, zato ga na koncu izpusti zgolj z ustnim opozorilom. A ko Do-hee nedolgo za tem polna modric potrka na njena vrata je jasno, da opozorilo ni zaleglo.
A Girl at My Door je dolgometražni prvenec mlade južnokorejske režiserke July Jung, ki se je na mojem radarju znašel po uvrstitvi v cansko sekcijo Poseben pogled. Dodatna spodbuda je bilo sodelovanje korejske igralke Bae Doo-na, ki jo poznamo iz nekaterih korejskih/azijskih (Sympathy for Mr. Vengeance, The Host, Air Doll) in mednarodnih (Cloud Atlas, Jupiter Ascending) uspešnic, vloga Do-hee pa je zaupana mladi Kim Sae-Ron, ki je kljub rosnim letom že uveljavljeno ime (A Brand New Life, The Man From Nowhere). Čeprav v filmu ni nikoli povsem jasno povedano, zakaj je Young-nam kaznovana z prerazporeditvijo v postajo bogu za hrbtom, iz skopih informacij razberemo, da je degradacija v največji meri povezana z njeno spolno usmeritvijo in razkritjem za policistko »neprimernega« razmerja z žensko. V tem smislu film beremo kot kritičen pogled na diskriminatoren položaj drugačnih — beri gejevske populacije — v državnem aparatu in celotni družbi. Režiserka preko nasilja v družinskem krogu in nesrečne usode mlade Do-hee izrisuje portret izrazito patriarhalnega okolja, ki je pripravljeno tolerirati marsikakšno nečednost in zamižati na eno oko, včasih celo na oba, če s tem ščiti privilegij patriarha, ki najbolje ve, kako se disciplinira neubogljive otroke in ženske.  Problematika alkoholizma je predstavljena le delno uspešno: v primeru nasilnega očeta in njegove na pol nore matere stvar funkcionira dobro, medtem ko težave, ki jih z alkoholom ima glavna junakinja, izzvenijo nekoliko prisiljeno. Jungova je z naglaševanjem problematike ekonomskih emigrantov in izkoriščevalskega odnosa Korejcev do ilegalne delovne sile dosegla dvoje: zgodba je dobila na kompleksnosti, obenem pa je v precep postavljena hinavščina domačinov, ki ekonomsko moč zlorabljajo za prosperiteto na plečih revnih prišlekov. Še najbolj moteči dejavnik v celotni zgodbi je nedosledno spisan lik najmlajše protagonistke, ki je v funkciji zgodbe najprej nemočna in ničkaj premetena najstnica; v nadaljevanju, ko je potrebno rešiti dan, pa naenkrat uresniči zvit načrt, s katerim volk ostane sit in koza cela. Nedoslednosti opazimo tudi pri ostalih pomembnejših likih, vendar vse skupaj ni tako zelo moteče, da bi zasenčilo prevladujočih pozitivnih lastnosti.

Ocena:


Ni komentarjev:

Objavite komentar