Slovenski naslov: -
Država: VB
Leto: 2014
Žanri: Krimi, Drama
Dolžina: 6x60' , Imdb
Avtor: Sally Wainwright
Igrajo: Sarah Lancashire, James Norton, Steve Pemberton, Siobhan Finneran, George Costigan, Joe Armstrong, Derek Riddell
Med tem ko je ostanek sveta tripal na Igro prestolov in Pravega detektiva, je na britanskih lestvicah priljubljenih tv vsebin kraljevala domača produkcija. Med standardne osumljence kot so Dr Who in Sherlock, ki navdušujeta številne privržence tudi izven meja Združenega kraljestva, se je na mala vrata prerinila BBC-jeva šestdelna krimi drama Happy Walley. The Guardian je prvo sezono, ki je pred male zaslone s posamezno epizodo privabila nekaj več kot 7 milijonov gledalcev, razglasila za najboljši tv šov lanskega leta, podatki o gledanosti pa so toliko bolj impresivni, če upoštevamo dejstvo, da je tu šlo za »igralca« iz drugega plana, ki se je v ospredje prebil predvsem na račun reklamne kampanje »od ust do ust.« V središču zgodbe, ki se odvija v majhnem mestu v zahodnem Yorkshiru, je postavljena policijska narednica Catherine Cawood (Sarah Lancashire). Narednica je ločenka, ženska v poznih 40-ih, ki v družinski hiši živi z nekaj let mlajšo sestro Clare in vnukom Ryanom. 10-letni vnuk je boleč spomin na hčerko, ki si je kmalu po porodu vzela življenje, tragični dogodek pa je obenem bil odločilni dejavnik, ki je botroval razpadu njenega zakona. Catherine je po teh neljubih dogodkih uteho našla v delu, za katerega je od nekdaj imela veliko smisla. Narednica je v resnici najbolj sposobna policistka daleč naokrog, njena trenutno največja skrb pa je povečanje količine mamil na območju pod njeno pristojnostjo. Poleg naraščajočega števila zasvojencev jo vznemirja tudi informacija, da je na prostost prišel kriminalec, s katerim ima neporavnane račune iz preteklosti. Situacijo v mestu bo kmalu še dodatno zapletla ugrabitev, pri kateri prste vmes ima nezadovoljni računovodja, zaposlen pri podjetju, ki ga vodi ugrabljenkin oče. Ta načrt o ugrabitvi predstavi lokalnem distributerju narkotikov, ki nalogo zaupa svojim nekoliko nezanesljivim podložnikom.
Happy Walley je serija, ob kateri lahko povlečemo (vsaj) dve zanimivi vzporednici. V luči vedno večje zastopanosti močnih ženskih likov v žanrski niši, ki je nekoč bila skorajda izključno rezervirana za moške junake (tako na televiziji, kot na filmu), je lik Catherine Cawood zanimivo primerjati z likom specialne preiskovalke Stelle Gibson, ki jo je v seriji The Fall tako imenitno upodobila Gillian Anderson. V Padcu smo imeli opravka s hladno, izjemno inteligentno in sposobno feministko, ki z držo ljudi okoli sebe konstantno opozarjala na svojo superiornost, obrača klišeje povezane s spolnimi vlogami, stresa strupene in bistroumne replike, ko zazna moški šovinizem… Tudi Catherine je izjemno sposobna, pronicljiva policistka, ki v žep zlahka pospravi moške kolege, a je za razliko od Gibsonove močneje povezana z ljudmi, ki jo obkrožajo, bolj čustvena in ranljiva. V tem smislu je odlična Sarah Lancashire upodobila dokaj konvencionalen lik, s katerim se lahko poveže širok spekter potencialnih gledalcev. Pod črto je lik Catherine Cawood še en kvaliteten prispevek k raznolikosti televizijskih programov in večji zastopanosti ženskih likov na poljih, ki so v preteklosti bila izrazito moška.
Pogled v vzvratno ogledalo razkriva še eno pod(r)obnost, ki jo je vredno izpostaviti. Ob gledanju Srečne doline zaznamo močen vpliv bratov Coen in njunega Farga, kar se izkaže za zelo pozitivno lastnost, saj uveljavljena tv scenaristka in avtorica Sally Wainwright ideje in rešitve iz filma prilagodi britanskim razmeram na takšen način, da znova delujejo zanimivo in sveže. Steve Pemberton se tako dobro odreže v vlogi nervoznega računovodje, da je primerjava z Williamom H. Macyjem povsem na mestu, med tem ko dva nekompatibilna ugrabitelja iz Farga ostaneta nedosegljiv standard za ugrabitelja iz Srečne doline, ki ju korektno, a brez presežka odigrata James Norton in Adam Long. Uvodna epizoda je za snovalce sorodnih izdelkov lahko ogledni primer, kako narediti zanimivo, dinamično, s ključnimi informacijami idealno uravnoteženo epizodo, po kateri gledalec nadaljnje druženje s protagonisti težko postavi pod vprašaj. Tudi v nadaljevanju zadeva funkcionira odlično: tam, kjer je potrebna brutalnost, se ustvarjalci ne ustrašijo tv-formata in eventualne neugodne cenzorske oznake, ter najdejo pravo razmerje med osebno dramo in kriminalnimi elementi. Liki so dobro spisani in odlično odigrani, lokacije pristne, režija kakovostna, brez nadležnih cliffhangerjev na koncu posamezne epizode. Manjšo pomanjkljivost vidim v padcu ritma po četrti epizodi, ki je posledica preusmeritve fokusa s kriminalne preiskave na osebno dramo in mogoče bi bilo bolje, če bi zgodba do konca na obeh frontah potekala paralelno in vrhunec dosegla v zadnjih 60-ih minutah. Prva sezona je že ponudila zaplet z lokalnim politikom, ki je po politični poti reševal svoje težave z narednico Cawood. Tu vidim soliden temelj za kvalitetno nadgradnjo v že potrjeni drugi sezoni, ki na male zaslone prihaja jeseni. Do takrat pa lahko uživate v prvi sezoni, ki je po moji oceni eden izmed lanskoletnih televizijskih vrhuncev.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar