petek, 29. december 2017

Vivir y otras ficciones (2016)

aka Living and Other Fictions
Foto: Official site


Slo naslov: -
Angleški naslov: Living and Other Fictions
Država: Španija 
Jezik: španščina
Leto: 2015
Dolžina: 81'Imdb
Žanri: drama
Režija: Jo Sol
Scenarij: Jo Sol
Igrajo: Pepe Rovira, Antonio Centeno, Arántzazu Ruiz, Ann Perelló, Niño de Elche, “Makoki”, Oriol Roqueta del Rio, Soledad Arnau Ripollé

[ENG]


Pepe has left the psychiatric hospital after serving time for stealing to work. Only the solidarity of Antonio, a disabled activist, allows him to build a fragile life on which to project his weak hopes. Nevertheless, his need to fit in a senseless world becomes a desperate chore. The horizon of his long-awaited “normality’’ proves unreachable. The relationship with Antonio interpellates his view of life, inviting him to recognize himself as an anomaly and invent a new madness in which to live. 
-Official site


Ocena


2 yötä aamuun (2015)

aka 2 Nights Till Morning
Foto: Wide Management


Slo naslov: -
Angleškki naslov: 2 Nights Till Morning 
Država: Finska, Litva 
Jezik: angleščina, francoščina, finščina
Leto: 2015
Dolžina: 84',  Imdb
Žanri: drama, romantični
Slo recenzija: -
Režija: Mikko Kuparinen
Scenarij: Mikko Kuparinen
Igrajo: Marie-Josée Croze, Arly Jover, Mikko Nousiainen 

[ENG]


Indeed, 2 Nights Till Morning plays out, over the space of two nights, in a hotel room, but also alludes to the outside world. We’re in Vilnius, and Caroline, a forty-something French architect on a business trip, ends up getting stuck there an extra night. At her hotel she makes eye contact with the fascinating Jaakko, a Finnish dj in the Lithuanian capital for a concert. The two spend the evening together and end up in bed. -Cineuropa


Ocena



American Made (2017)



Slo naslov: Barry Seal: Tihotapec 
Država: ZDA
Leto: 2017
Dolžina: 115'Imdb
Žanri: biografija, akcija, komedija  
Režija: Doug Liman
Scenarij: Gary Spinelli
Igrajo:  Tom Cruise, Domhnall Gleeson, Sarah Wright, E. Roger Mitchell, Jesse Plemons, Lola Kirke, Alejandro Edda, Benito Martinez, Caleb Landry Jones

[SLO]

Tom Cruise bo v trilerju Barry Seal: Tihotapec (American Made), ki je posnet po resničnih dogodkih, stopil v škornje enega najbolj nenavadnih pilotov in tihotapcev vseh časov. Upodobil bo pilota in tihotapca drog in orožja Adlerja Berrimana Seala poznanega kot Barryja Seala, ki je v 80. letih svojo tihotapsko kariero začel kot pilot za medellinski kartel, da ga ne bi zaprli, pa je pozneje postal tudi Cijin tajni agent. Skrbel je za transport marihuane, kokaina in pozneje tudi drugih drog iz Južne v Severno Ameriko. Njegov posel je najbolj cvetel med letoma 1976 in 1984, ko ga je vodil z zanemarjenega malega letališča Mena v Arkansasu. Naposled so ga aretirali, vendar se je zaporu izognil tako, da je svoje usluge ponudil ameriškim oblastem, za katere pa se je kmalu izkazalo, da mu v vrtincu kriminala, prevar in pranja denarja ne morejo nuditi varne zaščite. -Kolosej

[ENG]


Barry Seal, a TWA pilot, is recruited by the CIA to provide reconnaissance on the burgeoning communist threat in Central America and soon finds himself in charge of one of the biggest covert CIA operations in the history of the United States that spawned the birth of the Medellin cartel and eventually almost brought down the Reagan White House with the Iran Contra scandal.

Ocena


Mimosas (2016)

Foto: Mimosas (2016), Imdb


Slo naslov: -
Država: Španija, Maroko, Francija
Jezik: arabščina
Leto: 2016
Dolžina: 96',  Imdb
Žanri: drama
Slo recenzija: -
Režija: Oliver Laxe
Scenarij: Santiago Fillol, Oliver Laxe
Igrajo: Ahmed Hammoud, Shakib Ben Omar, Saïd Aagli, Ikram Anzouli, Ahmed El Othemani, Hamid Fardjad 

[ENG]


A caravan escorts an elderly and dying Sheikh through the Moroccan Atlas. His last wish is to be buried with his close ones. But death does not wait. The caravaners, fearful of the mountain, refuse to continue transporting the corpse. Saïd and Ahmed, two rogues traveling with the caravan, say they know the way and promise to take the corpse to its destiny. In another world, Shakib is chosen to travel to the mountains with a mission: to help the improvised caravaners. -La Prod

Ocena


Layla M. (2016)

Foto: Topkapi Films

Slo naslov: -
Država: Nizozemska
Jezik: arabščina, nizozemščina
Leto: 2016
Dolžina: 98',  Imdb
Žanri: drama
Slo recenzija: -
Režija: Mijke de Jong
Scenarij: Jan Eilander, Mijke de Jong
Igrajo: Nora El Koussour, Ilias Addab, Mohammed Azzay, Esma Abouzahra, Bilal Wahib

[ENG]

18-year-old Layla, a Dutch girl with Moroccan roots, joins a group of radical Muslims. She encounters a world that nurtures her ideas initally, but finally confronts her with an impossible choice. -Topkapi Films

Ocena


Ejdeha Vared Mishavad! (2016)

aka A Dragon Arrives!
Foto: Imdb


Slo naslov: -
Angleški naslov: A Dragon Arrives!
Država: Iran
Jezik: perzijščina
Leto: 2016
Dolžina: 105'Imdb
Žanri: drama, grozljivka, misterij
Slo recenzija:
Režija: Mani Haghighi
Scenarij: Mani Haghighi
Igrajo: Amir Jadidi, Ehsan Goodarzi, Amir Homayoun Ghanizadeh, Nader Fallah, Ali Bagheri

[ENG]


A surrealist film set on the island of Qeshm in the Strait of Hormuz, in 1965, in the aftermath of the assassination of Iranian Prime Minister Hassan Ali Mansour. Three individuals? a police inspector, a sound engineer and a geologist? They are in charge of investigating the suspicious death of a political exile. The other conundrum that the trio will have to solve is because, each time someone is buried on the island, an earthquake occurs and someone disappears. -RT



Ocena


četrtek, 28. december 2017

Memoir of a Murderer (2017)

Foto: Imdb

Slo naslov: -
Korejski naslov: Salinjaui Gieokbeob
Država: Južna Koreja
Jezik: korejščina
Leto: 2017
Dolžina: 118'Imdb
Žanri: akcija, drama, triler
Režija: Won Shin-Yeon
Scenarij: Hwang Jo-Yoon, Won Shin-Yeon
Igrajo: Sol Kyung-Gu, Kim Nam-Gil, Seol Hyun, Oh Dal-Su, Kil Hae-Yeon


Med odmevnejšimi filmi iz Južne Koreje na najvišjih mestih po gledanosti najdemo triler Memoir of a Murderer (film nima nič skupnega z Bongovo mojstrovino Spomini na umore / Memories of  Murder), ki ga je po knjižni uspešnici (Salinjaui Gieokbeob, 2013) na velika platna spravil Won Shin-Yeon. Film je v domovini postal prava uspešnica, saj je postal prvi korejski triler letos, ki ga je videlo več kot dva milijona obiskovalcev.

Morilec iz naslova je Sol Kyung-Gu, moški v poznih srednjih letih, ki se že nekaj časa bori z alzheimerjevo boleznijo in z njo povezano izgubo spomina. Kyung-Gu živi s svojo mlado in lepo hčerko Eun-Hee, ki ne želi niti slišati o tem, da bi očeta poslala v dom. Toda demenca vse bolj ogroža njegov spomin: Kyung-Gu počasi pozablja ljudi, ki jih dobro pozna, ne more se spomniti kje je doma in kam se je napotil. Zato je pred sedemnajstimi leti, ko so mu diagnosticirali bolezen, začel pisati dnevnik, v katerega je poleg tekočih dogodkov shranil tudi najpomembnejše dogodke iz preteklosti. Skrivnosti, ki jih nihče nikdar ne sme odkriti, saj je Kyung-Gu morilec, ki ima na vesti več umorov. Nato v mestu začnejo umirati mlade ženske in ko lokalna policija sproži lov na serijskega morilca, se Kyung-Gu začne spraševati, ali ni morda on človek, ki ga iščejo? Kaj če je on moril in je spomin na zločine preprosto izpuhteli iz njegovega spomina?

Foto:Imdb
To je osnovna ideja filma, ki v svoji prvi tretjini naredi dokaj soliden vtis. V teh uvodnih 30-40 minutah sem na neki točki celo pomislil, da sem odkril novi korejski biser, toda zgodba se je na to začela neustavljivo krhati. Zasukov je preveč, skrivnosti, ki se razkrivajo ena za drugo, prav tako, in film se enostavno začne izgubljati v zmešnjavi, ki jo je ustvaril. Sicer ne vem, koliko je za to kriva knjižna predloga, vem pa, da zadeva preprosto ne funkcionira. Videli smo že filme, ki se veliko bolje nosijo z izgubo spomina in veliko bolj domiselno razvozlavajo svoje skrivnosti. Vplivi le teh so zelo očitni in če bi Memoir of a Murderer moral primerjati s kakšnim izmed njih bi rekel, da gre za nekakšno mešanico legendarnega Mementa (Christopher Nolan, 2000) in tv uspešnice Dexter. Glavna težava filma je to, da želi v eno zgodbo stlačiti preprosto preveč: enega morilca preveč, skrivnost preveč, umor preveč... A tu ni konec njegovih visokih ambicij, saj poskuša biti tudi družinska drama, a nato tudi v tem segmentu nima prave mere in pretirava z melodramo. Vrhunec nesmisla pa je finalni spopad, ki v resnici ni nič drugega kot 15-minutno mrcvarenje gledalca in obeh glavnih igralcev.     


Ocena


torek, 26. december 2017

Mother! (2017)

Foto: Paramount Pictures

Slo naslov: Mati!
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 121' ,  Imdb
Žanri: drama, grozljivka, misterij
Režija: Darren Aronofsky
Scenarij: Darren Aronofsky
Igrajo: Jennifer Lawrence, Javier Bardem, Ed Harris, Michelle Pfeiffer, Domnhall Gleeson, Brian Gleeson, Stephen McHattie, Kristen Wiig

CinemaScore je ameriška organizacija, ki že štiri desetletja raziskuje »počutje« kino obiskovalcev, ki z ocenami od A do F ocenjujejo svoje zadovoljstvo po ogledu posameznih naslovov. V vseh teh letih in "merjenjih" je le 19 filmov prejelo najslabšo možno oceno. Zadnji naslov na tem kratkem seznamu je Mati! Darrena Aronofskega. Na seznamu, med drugim, najdemo filme Roberta Altmana (Dr. T & Women), Williama Friedkina (Bug), Stevena Soderbergha (Solaris), Andrewa Dominika (Killing Them Softly)... Slednjega sem uvrstil na seznam najboljših filmov leta 2012, kar morda najbolje odraža moje mnenje o tovrstnih merjenjih. Mogoče ni odveč dodati, da sta dva od petih filmov iz franšize Transformerji prejela najvišjo možno oceno A, eden A-, dva sta prejela oceno B+.  Po teh meritvah najvišje ocene praviloma dosegajo Marvelovi super junaki, bodisi v posamezni (Čudežna ženska), bodisi v ekipni (Maščevalci) konkurenci, če se osredotočim na najbolj sveže primere. Takšen odnos ameriške publike do filma (Evropejci se tej praksi iz leta v leto vedno bolj približujemo), ki se drzne v ogled ponuditi nekaj drugačnega, filma, ki ne želi slediti ustvarjalnemu enoumju in zavestno tvega komercialno (ne)uspešnost, je gotovo skrb zbujajoč trend. Festivali počasi postajajo oaze avtorskega filma in zdi se, da bodo internet, izid filma na optičnem nosilcu ali VOD platformi, edini način za konzumiranje alternativne ponudbe.

Foto: Paramount Pictures
Najnovejši film Darrena Aronofskega je prav to – alternativa. Drugačnost, ki je mnogi enostavno ne morejo požreti, čeprav številni razočarani komentatorji med vrsticami priznavajo, da so film vseeno odgledali do konca. Morda zato, ker so bili na nek način izzvani s tem kar gledajo, ali zato, ker so po tihem upali,  da bo režiser na koncu z eno maestralno potezo vse skupaj povezal, videnem dal smisel in razlago. To se seveda ni zgodilo, saj konec koncev Mati! ne potrebuje nobene dodatne razlage. Aronofsky je v svojih metaforah tako jasen, da si gledalec zlahka izbere kakšno izmed številnih interpretacij in malokatera izmed izbranih bo v celoti zgrešena. Rekel bi, da je prav nesubtilnost pri izražanju idej najbrž največja pomanjkljivost filma. Slaba koherentnost je drugi dejavnik, ki gotovo ne olajša spremljanja pripovedi – potrebno je kar nekaj koncentracije in potrpljenja, vendar mu to ob izbranem načinu podajanja zgodbe ne štejem v minus. V tem, bolj kot pomanjkljivost, vidim izziv in poziv gledalcu, da aktivno sodeluje v dogajanju – sproti premišljuje o tem kar gleda in na tej poti sprejema določene zaključke. V (pre)široko sporočilno vrednost filma se ne bom spuščal, saj ključne točke za razmislek najdemo v skoraj vsaki na spletu objavljeni recenziji in nenazadnje v režiserjevi izjavi, objavljeni teden dni pred premiero filma. Menim, da je Mati! V prvi vrsti poseben pogled na svet v katerem živimo in kritika aktualnega kurza človeštva, ki vedno bolj izgublja kompas. Kritika splošno uveljavljenih meril vrednosti, vedno večje uniformiranosti in ozkogledosti človeka, ter naraščajoče ignorance do vsega, kar poskuša izzvati ta merila in vzorce.


Ocena


ponedeljek, 25. december 2017

Najboljših 25 - 2016

FILM - 25


Ah-ga-ssi / The Handmaiden
Arrival 
Captain Fantastic 
Certain Women 
El ciudadano ilustre  /  The Distinguished Citizen
Elle
Forushande / The Salesman
Goksung /  The Wailing
Hell or High Water 
HyperNormalisation 
Kicks
Loving 
Manchester by the Sea 
Moonlight 
Nocturnal Animals 
Other People 
Paterson 
Personal Shopper 
Rester vertical / Staying Vertical
Takaisin pintaan / Diving Into the Unknown
Tarde para la ira  / The Fury of a Patient Man
The Levelling 
The Nice Guys 
Toni Erdmann 
Umi yori mo mada fukaku / After the Storm

Posebna omemba + 10:

  • 10 Cloverfield Lane 
  • A Date for Mad Mary 
  • Belgica
  • Everybody Wants Some!!
  • Les innocentes (The Innocents)
  • Midnight Special
  • Suntan
  • Tramps
  • Tschick (Goodbye Berlin)
  • Ustav Republike Hrvatske(The Constitution)


TV-5



Gomorra - La serie (2. sezona)
The Keepers 
The Night Of 
This Is England '90 
Vinyl





petek, 22. december 2017

Patti Cake$ (2017)

Foto: Imdb

Slo naslov: -
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 109' ,  Imdb
Režija: Geremy Jasper
Scenarij: Geremy Jasper
Igrajo: Danielle Macdonald, Bridget Everett, Cathy Moriarty, Siddharth Dhananjay, Mamoudou Athie, Patrick Brana, Sahr Ngaujah



Patricia Dombrowski. Za prijatelje Killa P, za nas Patti Cake$. Za sovrstnike in znance v predmestju: Dumbo. Priimek in čezmerna telesna teža sta botrovala vzdevku, po katerem večina pozna punco v zgodnjih dvajsetih, ki ji življenje ni podelilo najboljših kart. Patricia je glava tričlanske družine, saj prave pomoči pri financah ne gre pričakovati od hudo bolne babice, niti do večino časa alkoholizirane matere. Zaradi denarne stiske Patti ima dve službi: poleg strežbe v lokalnem baru občasno nekaj zasluži z delom za firmo, ki se ukvarja s cateringom. Njen izpušni ventil je črni zvezek, ki ga vedno nosi s seboj in v katerega ves čas zapisuje rime. Punca sanjari o reperski karieri, čeprav nihče ne verjame v njene zmožnosti. Izjema je le njen najboljši (edini) prijatelj, mladi lekarnar Hareesh, ki je prepričan, da se Patti lahko kosa z velikani newjerseyjske reperske glasbene scene. Toda Patti je tipična avtsajderka, ki se ne more prebiti niti na mali oder v večerih rezerviranih za talentirane lokalne glasbenike. Ko ji spodleti še poskus, da v studiu posname demo posnetek se zdi, da je sanj o glasbeni karieri nepreklicno konec. A nato sreča čudaškega Basterda, glasbenega  anarhista s kitarom, ki poleg ustrezne opreme ima tudi smisel za glasbene aranžmaje.

Patti Cake$ je eden najzanimivejših filmov z zadnjega festivala Sundance, ki mu po premieri v januarju ni manjkalo snubcev, ki so želeli odkupiti distribucijske pravice. Celovečerni prvenec Geremyja Jasperja je na koncu nagrajen z drugo najvišjo odkupno pogodbo (skoraj 10 milijonov $), več denarja so stale le pravice za distribucijo odlične romantične komedije Ljubezen na prvo bolezen (The Big Sick, Michael Showalter), ki jo te dni lahko ujamete v Kinodvoru in ostalih dvoranah v sklopu Art kino mreže.

Foto: Imdb

Geremy Jasper se je najprej uveljavil kot režiser glasbenih spotov in reklam, nabiral potrebne izkušnje in na koncu tudi dočakal pravi trenutek za prestop v svet filma. Zgodba o nadarjeni reperki, ki sanja o preboju na veliko sceno je za talentiranega režiserja od samega začetka zelo oseben projekt, ki je dolgo dozoreval. Patti Cake$ namreč večino lastnosti dolguje režiserju. Ta je najprej želel postati glasbenik (bil je eden izmed ustanoviteljev "indie" rock benda The Fever), se tako kot njegova junakinja nekaj časa preživljal z delom v strežbi in se boril s čezmerno težo. V New Jerseyju rojeni režiser je v zgodbo vključil številne avtobiografske elemente, a z eno pomembno spremembo: glavna junakinja je postala mlada belka, ki se želi uveljaviti v svetu, v katerem kraljujejo temnopolti moški. Killa P je tako kot Eminem v Osmih miljah avtsajder, ki na svoji strani ima le talent in nekaj dobrih prijateljev. Jasper je vedel, da za uspeh mora zadeti z izbiro glavne igralke. Proces je bil dolg in zahteven, ustrezno kandidatko pa je na koncu našel v avstralski igralki Danielle Macdonald. Ni ga zmotilo, da je punca potrebovala kar nekaj časa, da izpili svoj naglas, niti dejstvo, da ni imela nobenih izkušenj s petjem, kaj šele z repanjem. In kako zelo prav je imel – performans mlade Avstralke je naravnost fantastičen, saj se težko odločim, s katerim aspektom njene vloge sem bolj zadovoljen: z igro, ali z repanjem. Pri dobrem  filmu z glasbeno tematiko ni pomembno kakšno glasba vam je všeč – Patti vas bo zazibala s svojimi rimami (avtor besedil je Geremy Jasper) tudi če z repom niste v najboljših odnosih. Patti Cake$ je projekt s srcem, realiziran s strastjo in predanostjo in takšen je tudi končni rezultat – film s srcem, dušo in všečnimi liki. Zato mu zlahka oprostim občasno neizvirnost, predvidljivost in posladkan konec.  


Ocena


ponedeljek, 18. december 2017

Columbus (2017)

Foto: Imdb

Slo naslov: Columbus
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 100' Imdb
Žanri: drama
Režija: Kogonada
Scenarij: Kogonada
Igrajo: John Cho, Haley Lu Richardson, Rory Culkin, Michelle Forbes, Parker Posey



Columbus, Indiana. V to ameriško mesto z manj kot petdeset tisoč prebivalci se je s kamero odpravil videoesejist z umetniškim imenom Kogonada in tam našel snemalne lokacije za svoj celovečerni igrani prvenec Columbus. To je potrebno poudariti zato, ker predstavljam film, v katerem snemalne lokacije igrajo zelo pomembno vlogo in celo prevzamejo vlogo enega izmed osrednjih protagonistov. Prizorišče, ki se ponaša z vzdevkom "Atene v preriji," in velja za meko modernistične arhitekture, je tako zanimivo, da v mestu organizirajo turistične ture, na katerih obiskovalci spoznavajo mestno arhitekturo. Naš turistični vodič je režiser, ki z izpiljenim občutkom za kadriranje opazuje omenjene znamenitosti in jih skozi vizualno dovršene podobe posreduje nam gledalcem. Ljudje najpogosteje hodimo mimo stvari (in drugih ljudi), brez da bi jih opazili, jim namenili pozornost. A v tem primeru nas mimo stvari in protagonistov vodi človek, ki nas zna postaviti na pravo mesto in nam povedati: "To je to! Tam glejte!" In med tem ko opazujemo te čudovite kulise v zgodbo mehko vstopajo liki, ki nam pripovedujejo svoje zgodbe. Casey (Haley Lu Richardson) ljubi arhitekturo, vendar po maturi ni zapustila mesta in tako kot večina njenih sošolcev odšla študirati v veliko mesto. Odločila je ostati doma in pomagati materi, ki se po destruktivnih epizodah, zaznamovanih z odvisnostjo in ponesrečeno izbiro partnerjev, počasi postavlja na noge.
 
Foto: Imdb

Nato med čik pavzo spozna Jina (John Cho), nekoliko starejšega Američana korejskih korenin, ki trenutno kot  prevajalec živi in dela v Seulu. V Ameriko se je vrnil, da bi stal ob strani očetu, priznanemu arhitektu, ki trenutno v lokalni bolnišnici leži v komi. Vrnil se je zato, ker se to od njega pričakuje, ker tako veleva tradicija, čeprav z očetom ni nikoli imel pravega odnosa. Sam pravi, da ga arhitektura ne zanima, vendar se njegov odnos do arhitekture začne spreminjati, ko spozna Casey. Ta prevzame vlogo njegove vodičke po lokalnih znamenitostih, med njima pa iz dneva v dan nastaja vedno intimnejša vez. Kljub konkretni starostni razliki ni težko opaziti, da se oba soočata s sorodnimi problemi, saj oba poskušata razčistiti svoj odnos do staršev. Ona še vedno nima dovolj poguma, da bi zapustila domače gnezdo in v ospredje postavila lastne cilje, on pa se mora spoprijeti z žalostnim dejstvom, da od umirajočega očeta ni nikoli dobil pozornosti in ljubezni, ki jo potreboval. Columbus je film počasnega tempa in dolgih opazovalnih kadrov, ki z enako studioznostjo opazuje prostor in like, vleče vzporednice med  njima in tako stke pristno mrežo čustev brez velikih besed ali dejanj. Vse kar doseže, doseže na račun izjemnega občutka za opazovanje in premišljene izbire svojih objektov. Neživih in živih. Tu velja izpostaviti odlična nastopa obeh osrednjih protagonistov, posebej Haley Lu Richardson. Kogonada na njenem obrazu in v njeni govorici telesa ujame izjemen čustveni razpon in prihodnost bo pokazala, koliko je ta dosežek plod skupinskega napora, oziroma koliko zaslug lahko pripišemo mladi igralki. Columbus je odličen prvenec talentiranega avtorja (film je, med ostalim, prejel vodomca na nedavno končanem Liffu), od katerega v prihodnosti z razlogom lahko pričakujemo veliko in mogoče ni odveč, če izkoristim to priložnost in vam predlagam ogled njegovih video esejev na vimeu, ki nekako pojasnijo, od kod se je vzel ta prvenec.


Ocena


sobota, 16. december 2017

Top of the Lake: China Girl (2017)

Foto: Sundance Channel

Slo naslov: Skrivnost jezera: Kitajsko dekle
Država: VB, Avstralija, Nova Zelandija 
Jezik: angleščina 
Leto: 2017 
Dolžina: 360' (6 epizod)Imdb
Žanri: krimi, drama, misterij
Režija: , Garth Davis, Ariel Kleiman
Scenarij: Jane Campion, Gerard Lee
Igrajo: Elisabeth Moss, Gwendoline Christie, Alice Englert, Nicole Kidman, Ewen Leslie, David Dencik



Štiri leta nazaj je avstralsko-novozelandska serija Skrivnost jezera bila eno izmed najbolj zanimivih odkritij sezone (zlati globus za glavno igralsko Elisabeth Moss), s katero je oskarjevka Jane Campon (Klavir, Angel za mojo mizo) zelo uspešno posegla v segment, v katerem so dotlej kraljevale skandinavske noir kriminalke. Mnogi smo takrat zaman čakali na  objavo novice o snemanju druge sezone, saj je zgodba, postavljena v čudovito novozelandsko mestece ob jezeru, že v osnovi bila zamišljena kot enosezonski projekt. A po štirih letih je Jane Campon v sodelovanju z Gerardom Leejem vendarle dokončalo novo zgodbo s podnaslovom Kitajsko dekle in detektivko Robin Griffin po gostovanju v rojstnem mestu na Novi Zelandiji vrnila v matični  Sidney.

Glavna junakinja se štiri leta kasneje še vedno bori s posledicami travmatičnih dogodkov iz prve sezone in se počasi vrača v staro detektivsko formo. Ko morje na mestno naplavi kovček  s truplom neznanega azijskega dekleta, primer dodelijo detektivki Griffin in njeni novopečeni partnerki (Gwendoline Christie). Sodelovanje med glavno preiskovalko in njeno vajenko sprva ni najboljše, toda preiskava se počasi vendarle premika v pravo smer. Preiskovalki odkrijeta povezavo med (legalno) prostitucijo in agencijami, ki premožnim parom nudijo nadomestne matere. Vzporedno s preiskavo  skrivnostnega umora spremljamo prizadevanja glavne junakinje – ta poskuša navezati stik s svojo 17-letno hčerko, ki jo je takoj po porodu dala v posvojitev. Mary (Alice Englert) je dokaj svojeglava najstnica, ki povzroča nemalo preglavic svojim krušnim staršem (Nicole Kidman in Ewen Leslie).

Foto: Sundance Channel
Skrivnost jezera: Kitajsko dekle ni tipična "kdo je storilec?" kriminalka, saj že od uvodne epizode vemo, da moški in ženska, ki kovček s truplom odvržeta v morje, nosita vsaj del odgovornosti za smrt nesrečnega dekleta. Iskanje storilca je še vedno pogonsko gorivo, ki zgodbo premika naprej, vendar je jasno, da osvetlitev okoliščin smrti, oziroma vprašanja zakaj in kako je dekle umrlo imata večjo težo. S takšno usmeritvijo so ustvarjeni pogoji za seciranje nekaterih pomembnih vprašanj – ustvarjalce v prvi vrsti zanima položaj ženske v sodobni (avstralski) družbi, sekundarno pa lahko govorimo tudi o svojevrstnem seciranju socialnih razlik skozi prizmo razmerij med privilegiranimi domačini in revno priseljensko delovno silo. Torej o tem, kako kapital iz svoje pozicije moči izkoristi in poniža ekonomsko šibkega človeka.

Na bolj osebnem nivoju se ideja manifestira v naporih glavne protagoniste, ki se poskuša uveljaviti v izrazito moškem, šovinističnem policijskem okolju. Skozi zgodbe številnih delovnih deklet iz bližnjih revnih držav, ki se pod krinko študija vključujejo v legalno mrežo javnih hiš, na površje priplava vprašanje legalne prostitucije in sklep, da legalizacija le-te, dejansko ne spremeni veliko. Legalizacije morda ponuja obiskovalcu javne hiše občutek, da ne dela nič narobe, da s svojim denarjem kupuje dobrino, vendar to ne spremeni dejstva, da se v tem razmerju moči kapital skoraj ekskluzivno koristi za podrejanje in izkoriščanje najšibkejšega podpisnika pogodbe. Serija skozi vse te variacije na temo položaja žensk premišljuje o tem, kaj danes pomeni biti ženska in mati in kako te okoliščine krojijo usode mater in žensk. Glede na vse zaključke, ki se ponujajo po ogledu lahko rečem, da je Kitajsko dekle serija vredna ogleda. Zanimivi liki in dovolj angažirajoča pot do razrešitve uganke solidno poplača naš čas pred malimi ekrani, toda Jane Campon in druščina  s to drugo sezono vseeno ne dosežejo odlične atmosfere in napetosti prve sezone.

Ocena


četrtek, 14. december 2017

The Trip to Spain (2017)

Foto: Imdb

Slo naslov: -
Država: VB
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 108'Imdb
Žanri: komedija, drama
Režija: Michael Winterbottom
Scenarij: Michael Winterbottom, Steve Coogan, Rob Brydon
Igrajo: Steve Coogan, Rob Brydon, Marta Barrio, Claire Keelan, Margo Stilley



V družbi Michaela Winterbottoma, Roba Brydona in Steva Coogana sem se vedno počutil odlično. Omenjena trojica je, med drugim, soustvarjala 24-urne žurerje (24 Hour Party People, 2002), Tristrama Shandyja (Tristram Shandy: A Cock and Bull Story, 2005) in tri sezone tv serije The Trip, iz katerih so nato kronološko nastala še tri celovečerca: The Trip, The Trip to Italy in naslovni The Trip to Spain.  Koncept serije in vseh filmov je enak: Steve Coogan, ki igra samega sebe, povabi svojega dobrega prijatelja Roba (ki prav tako igra samega sebe), da se mu pridruži na popotovanju na katerem bosta obiskala več restavracij v različnih krajih, njune vtise pa bo v obliki reportaže objavil ugledni britanski časopis, ki tu nastopa v funkciji naročnika. Prijatelja na poti jesta dobro hrano (ob kateri se tudi nami, pred televizorji pocedijo sline), pijeta dobro vino, ter na sproščen in naraven način v zgodbo vključujeta zanimive informacije o krajih, ki jih obiskujeta. Svojo pot v zgodbo včasih najde tudi kakšna refleksija iz njunih resničnih življenj, navadno začinjena z izdatno dozo samoironije. In potem je tu še najboljši del: oponašanje znanih igralcev, estradnikov in drugih slavnih oseb. 

Foto: Imdb

A prav ta del, ki je za gledalca z ustrezno kilometrino najboljši, utegne biti najslabši za nekoga, ki preprosto ne pozna vseh teh ljudi, ki jih tako imenitno oponašata oba protagonista. V tem smislu lahko rečem, da kar celoten The Trip projekt nima tiste univerzalnosti, nima potenciala doseči najširših mas, oziroma je ustvarjen za vnaprej določeno ciljno publiko. Ta ciljna skupina sicer ni majhna, saj se v njej zlahka najde prav vsak vsaj malo bolj razgledan filmski navdušenec, a vseeno ne gre za stvaritev, v kateri lahko uživa sleherni gledalec. Verjamem, da tistim, ki ste že imeli priložnost uživati v kulinarično-potopisnih druženjih tandema Coogan-Brydon zadeve niti ni potrebno posebej opisovati. Dovolj je povedati zgolj to, da je ekipa zbrana okoli projekta The Trip nazaj in da je znova v vrhunski formi. Tokrat poleg obveznega Michaela Caina dobimo še Micka Jaggerja in pokojnega Davida Bowieja, Pacina, De Nira... Prva in zadnja postaja španske izdaje sta pristaniški mesti Santander in Malaga, saj ideja bila obiskati kraje, ki so morda nekoliko manj očiten popotniški izbor. Oba predhodna filma sta imela lepo fotografijo, a imam občutek, da je kamera Jamesa Clarka (ki na projektu sodeluje od samega začetka) tokrat še bolj impresivna. The Trip to Spain je humorna in vizualno prijetna izkušnja (enako prijetno je opazovati pripravo hrane, kot občudovati izjemno lepe španske pejsaže), po kateri lahko samo upamo, da se zgodba tu ne bo končala. Francija, Nemčija, morda kakšna vzhodnoevropska država, ali celo Slovenija? Kdo ve? Pomembno je le, da zgodba gre naprej.

Ocena


torek, 12. december 2017

Landline (2017)

Foto: Amazon Studios

Slo naslov: -
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 97',  Imdb
Žanri: komedija, drama
Režija: Gillian Robespierre
Scenarij: Gillian Robespierre, Elisabeth Holm
Igrajo: Jenny Slate, John Turturro, Edie Falco, Abby Quinn, Jay Duplass, Finn Wittrock



Landline je beseda, s katero v angleščini označujemo stacionarni telefonski priključek, ozirom telefon, ki je v omrežje povezan z žico. Izbira naslova nekako napove čas, v katerem se odvija naslovna zgodba: čas brez socialnih omrežij, knjige obrazov in instagrama, čas, ko so punce z dolgimi pogovori za več ur zasedle družinsko telefonsko linijo in čas ko so se stvari reševale s pogovorom na štiri (ali več) oči. Zgodba v središče postavi vsakdanje tegobe in radosti štiričlanske newyorške družine. Dana (Jenny Slate) se bliža tridesetim in že nekaj časa živi z zaročencem Benom, njena najstniška sestra Ali (Abby Quinn) še vedno živi s starši, a je v tisti občutljivi fazi, ko mladi človek začne ignorirati pravila in delati nepremišljeni stvari. Mati (Edie Falco) je zato vedno bolj v skrbeh in poskuša zajeziti negativne posledice hčerkinega odraščanja, med tem ko oče (John Turturro) na vse skupaj gleda veliko bolj sproščeno. Nato mlajša sestra na računalniku najde očetovo erotično poezijo, ki pod vprašaj postavlja njegovo zvestobo. Svoje dvome podeli s starejšo sestro,  ki se ravno v tem času za hrbtom bodočega moža začne videvati s svojo najstniško simpatijo.

Foto: Amazon Studios
Landline je drugi celovečerec Gillian Robespierre, v katerem je Newyorčanka po zelo solidnem Obvious Child (2014) znova združila moči z Jenny Slate. Pod taktirko talentirane režiserke tokrat nastopata še izvrstna Edie Falco in John Turturro, kar je dodana vrednost in razlog več, da njenemu drugemu filmu ponudimo priložnost. Robespierre je s prvencem na komičen način pretresala vprašanja odraščanja in starševstva, njen drugi film pa nam prinaša svojevrstno tematsko nadgradnjo, saj je to pot v ospredju družinska dinamika rahlo disfunkcionalne družine in načini, na katere karakterji posameznih članov krojijo to dinamiko. Kot osrednji motiv se izkristalizira vprašanje (ne)zvestobe, v nekoliko širšem kontekstu pa govorimo o dramatični komediji, ki pretresa življenjske izbire in vplive le-teh na počutje najbližjih. Landline kot tak ne prinaša nič revolucionarnega, vendar v svojih prizadevanjih zna biti simpatičen, zabaven in tudi resen, ko je to potrebno. Ob prepričljivi igri in dobri kemiji med ključnimi akterji je Gillian Robespierre sestavila zgodbo o družini, ki jo razumemo, in like, s katerimi se ni težko identificirati in jih vzeti za svoje. V njihovi družbi sem se počutil dobro in prav zato dobrih 90 minut ni šlo v nič.

Ocena


nedelja, 10. december 2017

Logan Lucky (2017)

Foto: Imdb

Slo naslov: Loganovi srečneži
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 118'Imdb
Žanri: komedija, krimi, drama
Režija: Steven Soderbergh
Scenarij: Rebecca Blunt
Igrajo:  Adam Driver, Daniel Craig, Channing Tatum, Sebastian Stan, Katherine Waterston, Seth MacFarlane, Danielle Riley Keough, Katie Holmes



Po prepričanju Clyda Logana (Adam Driver), enrokega točaja, ki je roko dal za domovino v eni izmed ameriških nedavnih vojn, družino Logan od nekdaj spremlja nesreča. Njegov brat Jimmy (Channing Tatum) – ta (zaradi poškodbe) ima za sabo propadlo kariero profesionalnega nogometaša in propadli zakon – ga želi prepričati, da nad družino ne visi nobeno prekletstvo. Nato Jimmy nepravično izgubi službo v bližnjem rudniku in začne načrtovati bančni rop, s katerim bo Clydu (pa tudi samemu sebi) dokazal, da prekletstvo nima nobene veze z družinsko (ne)srečo. Na pomoč jima priskoči sestra Mellie (Riley Keough), frizerka, ki se odlično znajde za volanom hitrih avtomobilov. A za rop bližnjega Nascar dirkališča na dan največje dirke v sezoni Loganovi potrebujejo pomoč lokalnega specialista za sefe in trezorje Joa Banga (Daniel Craig) in njegovih bratov. Manjša težava je dejstvo, da je Joe trenutno za rešetkami zaradi svojih starih podvigov, toda Jimmy tudi za to oviro ima ustrezno rešitev. 
  
Steven Soderbergh se je po še eni neuresničeni napovedi upokojitve letos vrnil na režiserski stolček. V njegovem izrazito uspešnem, žanrsko pisanem avtorskem opusu najdemo številne odlične filme, zato je vsak na novo dodani naslov na tem seznamu pravi magnet za slehernega filmoljuba. Nekaj dvomov je porajalo le dejstvo, da je Soderbergh znova posnel „heist“ film (kriminalka, ki se osredotoča na planiranje, izvedbo in epilog ropa ali tatvine), saj njegova trilogija o podvigih Oceanovih (11,12,13) zame predstavlja manj zanimive postaje na njegovi ustvarjalni poti. Loganovi srečneži so na srečo samostojen film, ki razen žanrske usmeritve nima veliko skupnega z omenjeno trilogijo.

Foto: Imdb
Ena pomembnejših sestavin vsakega dobrega filma o velikem ropu je scenarij, iz katerega sposoben  režiser lahko izlušči tri osnovne sestavine: dober uvod, ki ustrezno pojasni motive protagonistov in na zanimiv način prikaže priprave na rop, dinamičen, napet glavni akt, ter ustrezen epilog, ki zna postaviti stvari na svoje mesto in lepo zapolniti vrzeli, ki jih dotlej, v interesu funkcioniranja zgodbe kot celote, prej nismo videli. Loganovi srečneži so dobro realiziran film v vseh omenjenih segmentih. Soderbergh je posnel zabaven film, v katerem prevladujejo komični toni, vendar bi bilo zgodbo nepravično razumeti zgolj kot puhasto komično kriminalko.

Z gladkimi prehodi si film mestoma nadene tudi bolj resen obraz – registriramo predvsem vedno izrazitejše socialne razlike in motiv razrednega boja delavskega razreda, saj rop na nek način postane orodje upora in mehanizem za izravnavo socialnih razlik. Menim, da poleg kompleksnega scenarija in dobre režije film največ profitira na račun zanimive galerije likov, oziroma njihovih značajev, saj vsak izmed vidnejših protagonistov vgradi svoj delež v všečno celoto. V skladu s to ugotovitvijo velja izpostaviti lep timski dosežek celotnega igralskega ansambla, v katerem najbolj izstopa osrednji trojec Craig-Tatum-Driver. V poplavi kino hitov, ki se jemljejo preveč resno, čeprav nimajo nič konkretnega za povedati, so Loganovi srečneži dobrodošla osvežitev, ki poleg visoke razvedrilne vrednosti nudi tudi nekaj družbenokritične sporočilnosti.


Ocena