nedelja, 4. februar 2018

Anchiporuno (2016)

aka Antiporno

Foto: Django Film


Slo naslov: -
Drugi naslovi: Antiporno
Država: Japonska
Jezik: japonščina
Leto: 2016
Dolžina: 76',  Imdb
Žanri: drama
Režija: Sion Sono
Scenarij: Sion Sono
Igrajo: Ami Tomite, Mariko Tsutsui, Asami, Fujiko, Ami Fukuda, Honoka Ishibashi, Yûya Takayama


Nikkatsu je ustanovljen še v eri nemega filma in velja za najstarejši veliki filmski studio na Japonskem. Studio se je z naraščanjem popularnosti televizije na začetku 70-ih znašel v finančnih težavah in vodilni možje so rešitev videli v prodoru v segment takrat izjemno popularnega "pinku" filma. Roza film je skupno ime za mehke pornografske filme, ki  so vključevali vse od seksploatacije, do romantičnih filmov z veliko seksa.  Slednji so sodili v podkategorijo Roman Porno (romantična pornografija), ki so jih snemali vse do poznih 80-ih, ko je prihod VHS-a označil konec "pinku" ere. Leta 2016 je studio Nikkatsu ustanovil "Roman Porno Reboot Project" in k sodelovanju povabil pet eminentnih japonskih režiserjev. Vsi so dobili enak budžet in 7 snemalnih dni, posneti so morali od 70-80 minut dolg film, z vsaj enim vročim prizorom na vsakih 10 minut. Med povabljenci je bil tudi "enfant terrible" japonskega filma Sion Sono, njegov Antiporno je četrti film v tej "reboot" seriji.  

Verjamem, da marsikdo pri Nikkatsuju ni bil pretirano zadovoljen s Sonovim končnim izdelkom, toda očitati mu niso mogli nič, saj je s filmom zadovoljil prav vse kriterije, ki so jih pred njega postavili investitorji. Pri Sonovih filmih je najbolje, če pred ogledom veste malo ali nič, zato bom s tem povzetkom poslušal izdati čim manj ključnih podatkov.

Foto: Django Film


V skoraj povsem rumeni sobi na modri postelji leži tehnično ne povsem gola mladenka Kyoko. Pogled se ji ustavi na steklenici na bližnji omarici, v kateri je ujet kuščar, ki zaradi svoje velikosti ne more zapustiti mini bivališča. Sonova genialnost postane očitna šele kasneje, ko dojamemo, da nam je že v teh prvih kadrih, pod krinko navidezne zvezdniške muhavosti, pod nos porinil osrednjo metaforo filma. Po prihodu Kyokine malce starejše osebne asistentke Noriko spoznamo, da imamo opravka z zelo popularno in uspešno umetnico. Sono že od samega začetka zgodbo pilotira na meji absurda: izjemno muhasta zvezdnica ima namišljeno prijateljico (pokojno sestro), njena razpoloženjska nihanja (evforija, histerija) so težko razumljiva, s prihodom novinarske ekipe pa postane vse skupaj samo še bolj čudno. Zgodba naenkrat zavije v smer sadistične eksploatacije, v kateri objekt izkoriščanja postane nerazumljivo pohlevna asistentka Noriko. A nato se odpre novo poglavje in Sono z zgolj enim rezom vsemu, kar smo videli dotlej, da povsem drugačen pomen.  

Sono, ki so ga v preteklosti večkrat obtožili mizoginije, je to pot posnel izrazito feminističen film, ki ima marsikaj povedati na temo  emancipacije, represije in zatiranja ženske seksualnosti. Film, ki preko položaja ženske v zabavni industriji kroji alegorijo za  vsesplošno represijo (japonske) družbe nad žensko. Pri tem, paradoksalno, ne izbira sredstev – tudi on svoj pretežno ženski igralski kader podvrže eksploataciji – vendar njegovo početje ima dvojni pomen: film tako izpostavi desetletja trajajočo represijo nad ženskami in obenem pokaže sredinca projektu, katerega sestavni del je tudi sam. Skladno z našo percepcijo zgodbe se spreminja tudi naše dojemanje igralskih nastopov, saj na koncu dojamemo, da je vse, kar je sprva deluje slabo in neartikulirano, v resnici zelo dobro in premišljeno. Tu želim izpostaviti predvsem obe glavni igralki,  Ami Tomite in Mariko Tsutsui. Antiporno je obenem izjemna vizualna izkušnja (kudos za kamero in scenografijo Makija Ita in Takashija Matsuzuko). Moram priznati, da sem šele naslednji dan, ko sem se ujel v premišljevanju o filmu, spoznal kako zelo zanimiv kos celuloida sem v resnici videl in kako zelo poseben režiser je Sion Sono. Preden razkrije svoje namene in pokaže, kam pravzaprav meri s svojo navidezno nepovezanostjo, Antiporno od gledalca zahteva nekaj potrpljenja, a to glede na izjemno vizualno komponento in prijazno minutažo ne bi smel biti problem.

Ocena


Ni komentarjev:

Objavite komentar