petek, 31. avgust 2018

Golden Exits (2017)

Emily Browning in Golden Exits (2017)


Slo naslov: -
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 94'Imdb
Žanri: drama
Slo recenzija: -
Režija: Alex Ross Perry
Scenarij: Alex Ross Perry
Igrajo: Emily Browning, Adam Horovitz, Mary-Louise Parker, Lily Rabe, Jason Schwartzman, Chloë Sevigny


[ENG]


Nick (Adam Horovitz) has settled into a safe existence in a small pocket of Brooklyn, where he currently toils on an archival project for his father-in-law. Soon, 20-something Naomi (Emily Browning) arrives from Australia to assist Nick for the semester. She has no acquaintances in the city beyond a loose family connection to Buddy (Jason Schwartzman), a music producer who lives in the same neighborhood. For the few months she spends around Nick, Buddy, and their families, Naomi's presence upsets the precarious balance holding these two households. 

Ocena


Izgnanie (2007)

aka The Banishment




Slo naslov: Izgon
Angleški naslov: The Banishment
Država: Rusija
Jezik: ruščina
Leto: 2007
Dolžina: 157'Imdb
Žanri: drama
Slo recenzija: -
Režija: Andrej Zvjagincev
Scenarij: Artyom Melkumyan, Oleg Negin
Igrajo: Konstantin Lavronenko, Maria Bonnevie, Aleksandr Baluev, Vitalij Kishchenko


[ENG]

After receiving an unexpected visit from his mysteriously injured brother Mark, father-of-two Alex decides to take his family back to the country home of his childhood. But once there, Alex's wife Vera confesses that she is pregnant again - and that the child is not his. Agony ensues as Alex attempts to figure out how best to react.


Ocena



Andover (2018)




Slo naslov: -
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Dolžina: 91'Imdb
Žanri: komedija, drama, romantični
Režija: Scott Perlman
Scenarij: Scott Perlman
Igrajo: Jonathan Silverman, Jennifer Finnigan, Richard Kind 


[ENG]


A genetics professor (Jonathan Silverman, Weekend at Bernie's) clones his dead wife (Jennifer Finnigan, The Bold and the Beautiful) but the woman he creates is different than the woman he loved, so he tries over and over in a desperate attempt to get her back, exactly as she was.

Ocena


Dersu Uzala (1975)

Maksim Munzuk and Yuriy Solomin in Dersu Uzala (1975)


Slo naslov: Dursu Uzala
Država: SZ, Japonska
Jezik: ruščina
Leto: 1975
Dolžina: 142'Imdb
Žanri: avantura, biografija, drama
Režija: Akira Kurosawa 
Scenarij: Akira Kurosawa, Yuriy Nagibin 
Igrajo: Maksim Munzuk, Yuri Solomin, Svetlana Danilchenko, Dmitri Korshikov, Suimenkul Chokmorov

[SLO]


Dersu Uzala je osamljen gozdni mož, na katerega v prostranstvih Sibirije naleti ekipa geodetov. Dersu postane njihov vodnik po divjini, razkazuje jim naravo in jim pomaga. Po več letih glavni geodet ponovno sreča Dersuja, vzame ga s seboj domov v mesto, saj starec počasi izgublja vid in ni več sposoben živeti sam v pustoti. Dersu pa se v civilizaciji ne počuti dobro. 
Iz vsake podobe tega lepega filma veje prošnja, da bi ji pozorno prisluhnili, počasi se razgalja obris človeka, ki se stara, človeka, katerega spoštljiv molk pred obličjem narave je vedno globlji, kaže se nam režiser, razmišljajoč o svoji usodi.

[ENG]


A Russian army explorer who is rescued in Siberia by a rugged Asian hunter renews his friendship with the woodsman years later when he returns as the head of a larger expedition. The hunter finds that all of his nature lore is of no help when he accompanies the explorer back to civilization.


Ocena



Sandome no satsujin (2017)

aka The Third Murder





Slo naslov: -
Angleški naslov: The Third Murder
Država: Japonska
Jezik: japonščina
Leto: 2017
Dolžina: 124'Imdb
Žanri: drama, misterij
Slo recenzija: -
Režija: Hirokazu Koreeda
Scenarij: Hirokazu Koreeda
Igrajo: Masaharu Fukuyama, Kôji Yakusho, Shinnosuke Mitsushima, Mikako Ichikawa, Shinnosuke Mitsushima, Suzu Hirose


[ENG]

Leading attorney Shigemori takes on the defence of murder-robbery suspect Misumi who served jail time for another murder 30 years ago. Shigemori's chances of winning the case seem low - his client freely admits his guilt, despite facing the death penalty if he is convicted. As he digs deeper into the case, as he hears the testimonies of the victim's family and Misumi himself, the once confident Shigemori begins to doubt whether his client is the murderer after all.


Ocena


Družinica (2017)

Foto: SFC

Angleški naslov: The Basics of Killing
Država: Slovenija
Jezik: slovenščina
Leto: 2017
Dolžina: 95'Imdb
Žanri: drama
Slo recenzija: Mladina, RTV SLO MMC
Režija: Jan Cvitkovič
Scenarij: Jan Cvitkovič
Igrajo: Primož Vrhovec, Irena Kovačević, Miha Košec, Ula Gulič, Borut Veselko, Vlado Novak

[SLO]


Osrednji zaplet filma Družinica se tiče propada idiličnega razmerja med staršema Markom in Dunjo. Razlog je pomanjkanje spoštovanja, ki ga povzroči izguba dela in finančni propad. Tekom pripovedi breme, ki ga starša ne zmoreta več nositi, vse bolj pada na ramena otrok. Družinica je zgodba, ki se v Sloveniji zgodi vsak dan, lahko pa bi se zgodila tudi kjerkoli drugje. Tistim, ki fenomen poznajo, bo film boleča izkušnja, drugim naj bo svarilo. "Družinica je film o družini. Zgodba govori o povprečni slovenski družini srednjega razreda, ki se ji zgodijo različne osebne tragedije - izguba službe enega, nato še drugega starša. Iz tega sledi razpad, ki pa ni samo finančne narave ampak tudi psihološke. Gre za razpad odnosov, ki so seveda posledica teh primerov. Skozi film skušam družinico vzpostaviti na novo." - Jan Cvitkovič, režiser in scenarist (via Kolosej)

[ENG]


Marko and Dunja are living good middle class life with perfect kids, before Marko is falsely accused of sexual harassment, and loses his teaching job. Then Dunja also is made redundant. No governmental support means desperation.


Ocena


Zama (2017)

Daniel Giménez Cacho and Matheus Nachtergaele in Zama (2017)



Slo naslov: -
Država: Argentina, Brazil, Španija
Jezik: španščina
Leto: 2017
Dolžina: 115' Imdb
Žanri: drama
Režija: Lucrecia Martel
Scenarij: Lucrecia Martel, Antonio Di Benedetto (knjiga)
Igrajo: Daniel Giménez Cacho, Lola Dueñas, Matheus Nachtergaele 


[ENG]


Zama, an officer of the Spanish Crown born in South America, waits for a letter from the King granting him a transfer from the town in which he is stagnating, to a better place. His situation is delicate. He must ensure that nothing overshadows his transfer. He is forced to accept submissively every task entrusted to him by successive Governors who come and go as he stays behind. The years go by and the letter from the King never arrives. When Zama notices everything is lost, he joins a party of soldiers that go after a dangerous bandit.


Ocena


Au nom de ma fille (2016)

aka Kalinka

Daniel Auteuil and Sebastian Koch in Au nom de ma fille (2016)

Slo naslov: -
Angleški naslov: Kalinka
Država: Francija, Nemčija
Jezik: francoščina, nemščina
Leto: 2016
Dolžina: 87',  Imdb
Žanri: biografija, drama, krimi
Slo recenzija: -
Režija: Vincent Garenq
Scenarij: Vincent Garenq, Julien Rappeneau
Igrajo:  Daniel Auteuil, Sebastian Koch, Marie-Josée Croze

[ENG]

Inspired by a true story. July 10, 1982: Kalinka Bamberski, fourteen years old, is found dead in her mother's new house in Germany. Kalinka would spend her vacation there ever since her mother had started a new life with a seductive and charismatic doctor, Dieter Krombach. Although the strange circumstances of her death, which involved rape, point to Krombach, a conspiracy of silence seems to protect him. André Bamberski, Kalinka's father, sets out on a struggle for justice confronted by borders and barriers. Alone against doctors, judges, and even against his ex-wife, who is deep in denial, his determination for his daughter's murderer to be found guilty and sentenced will be relentless - even if it means spending his whole life in order for justice to be done.

Ocena


Gemini (2017)

Lola Kirke in Gemini (2017)


Slo naslov: -
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 93'Imdb
Žanri: misterij, triler
Slo recenzija: -
Režija: Aaron Katz
Scenarij: Aaron Katz
Igrajo: Lola Kirke, Zoë Kravitz, John Cho, Greta Lee


[ENG]


A heinous crime tests the complex relationship between a tenacious personal assistant and her Hollywood starlet boss. As the assistant travels across Los Angeles to unravel the mystery, she must stay one step ahead of a determined policeman and confront her own understanding of friendship, truth and celebrity.

Ocena


Pokot (2017)

aka Spoor
© Robert Palka www.Fotos-Art.pl

Slo naslov: -
Angleški naslov: Spoor
Država: Poljska, Nemčija, Češka
Jezik: poljščina
Leto: 2017
Dolžina: 128'Imdb
Žanri: krimi, misterij, drama
Slo recenzija: -
Režija: Agnieszka Holland, Kasia Adamik
Scenarij: Olga Tokarczuk, Agnieszka Holland
Igrajo: Agnieszka Mandat, Wiktor Zborowski, Jakub Gierszal, Patricia Volny, Miroslav Krobot



[ENG]


Janina Duszejko, a former engineer, an astrologist and vegetarian, lives in a small picturesque village in the Sudeten Mountains. One night, she stumbles on the dead body of a neighbour. The poacher died a mysterious death. There are traces of roe deer hooves around his house... In time, dead bodies of the local VIPs are discovered. All of them were hunters. Duszejko tries to convince the local police force that they were murdered by wild animals. As another VIPs is found dead, Duszejko becomes the main suspect. When the local parish house burns down and the priest and chaplain of the local hunting association dies in flames, the police are almost certain who did it... This subtly humorous story of friendship, love of nature and vengeance, with unique, ambiguous characters will be a mixture of high-end and low-end genres from psychological drama to pastiche-like detective story. -RT

Ocena


Outside In (2017)

Photo by 1996-98 AccuSoft Inc.

Slo naslov: -
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 109'Imdb
Žanri: drama
Slo recenzija: -
Režija: Lynn Shelton
Scenarij: Lynn Shelton, Jay Duplass
Igrajo: Edie Falco, Jay Duplass, Kaitlyn Dever, Ben Schwartz


[ENG]


After serving 20 years for the crime of essentially being in the wrong place at the wrong time, 38-year-old Chris (Jay Duplass) is granted early parole thanks largely to the tireless advocacy of Carol (Edie Falco), his former high-school teacher. As he struggles with the challenges of navigating the modern world as an ex-con, and with a fraught relationship with his brother Ted (Ben Schwartz), Chris ends up confessing his romantic love for Carol - a love that, given her marital status, Carol cannot reciprocate. Or can she? Carol longs for something her husband no longer provides. Meanwhile, Carol's daughter Hildy (Kaitlyn Dever) befriends Chris, finding a kindred spirit in this awkward, tormented older guy. -RT


Ocena


četrtek, 30. avgust 2018

L'insulte (2017)

aka The Insult



Slo naslov: -
Angleški naslov: The Insult
Država: Francija, Libanon
Jezik: arabščina
Leto: 2017
Dolžina: 112' ,  Imdb
Žanri: drama, triler
Režija: Ziad Doueiri
Scenarij: Ziad Doueiri, Joelle Touma
Igrajo: Adel Karam, Kamel El Basha, Camille Salameh, Diamand Bou Abbou, Rita Hayek



Bejrut je eden izmed versko najbolj raznolikih metropol sveta. Poleg kristjanov in muslimanov tam danes živijo pripadniki številnih uradno priznanih religij in religijskih frakcij. Med libanonsko državljansko vojno je mesto bilo razdeljeno na zahodni muslimanski in vzhodni krščanski del. Danes je mesto enotno, toda tamkajšnji prebivalci še danes vedo, kje so nevidne meje in kateri četrti pripadajo komu. V takšnih okoliščinah tudi delavci gradbenih firm morajo poznati senzibilnosti določenih mestnih četrti in ulic, ko za mestne oblasti izvajajo obnovitvena dela na lokalni infrastrukturi. 

Naslovna zgodba se zaplete v trenutku, ko delovodja svojim delavcem naroči, naj zamenjajo neustrezen balkonski odtok. Po robu jim se postavi Tony Hanna, goreči član radikalne krščanske stranke, ki z eno potezo kladiva izniči njihov trud. Njegovo dejanje je potrebno postaviti v določen kontekst: številni delavci v gradbeni branši so muslimani, palestinski begunci (v državi jih živi okoli pol milijona) in Tony bi poseg na balkonu verjetno sprejel bolj mirno, če le-tega ne bi naročil Yasser, palestinski vodja gradbišča. V izmenjavi ostrih besed med Tonyjem in Yasserjem slednji užali besnega lastnika stanovanja, ki od gradbenega podjetja zahteva opravičilo. Predstavnik podjetja v naslednjih dneh poskuša pomiriti strasti, vendar je Tony neomajen. Sprejel bo le Yasserjevo osebno opravičilo. Ta krivde ne čuti, a soočen s pritiski vseeno popusti in v družbi dobronamernega šefa obišče Tonyjevo avtomehanično delavnico. Toda namesto načrtovanega opravičila položaj še bolj uide izpod nadzora, zapojejo pesti in zadeva konča na sodišču. 

Žalitev podpisuje libanonski režiser Ziad Doueiri, ki je kot asistent režije dolgo sodeloval s Quentinom Tarantinom, leta 1998 pa je posnel odmeven prvenec Zahodni Bejrut (A l'abri les enfants). Nato je posnel romantično dramo Lily Says (2004), pred časom sem nekaj vrstic namenil njegovemu tretjemu celovečercu The Attack (2012). Žalitev je njegova četrta dolgometraža, premierno prikazana v glavni tekmovalni sekciji festivala v Benetkah, film je prejel tudi nominacijo za nagrado oskar. 

Ena pomembnejših pozitivnih lastnosti filma in scenarija, ki ga je Doueiri napisal skupaj z (zdaj že bivšo) ženo Joelle Touma, je preciznost v prikazu kompleksnega položaja in odnosov med prebivalci današnjega Bejruta. Zgodbe z Bližnjega vzhoda za nepoznavalca razmer znajo biti težje sledljive, kar v naslovnem primeru ni slučaj, saj dogajanje lahko povsem razumejo tudi tisti, ki morda najbolj ne poznajo razmer v Libanonu in celotni regiji. Žalitev je film, ki efektno slika učinke številnih zgodovinskih travm, ki so globoko vtkani v spomin vseh tam živečih narodov, film o posledicah življenja s sovraštvom in nezmožnostjo sprijaznitve s travmatično preteklostjo. Zgodovino, ki kot utež visi okoli vratu tamkajšnjih ljudi. V tako vnetljivem okolju je že majhna iskrica (udarec s pestjo v trebuh) dovolj, da zaneti požar z dalekosežnimi posledicami. Žalitev je film na mestu, zgodba s plemenitim sporočilom, dobro igro vseh ključnih akterjev in lepo fotografijo Tommasa Fiorillija. Dvig nad solidno povprečje mu prepričujejo predvsem nekatere nelogičnosti in nesmiselnosti, ki so uporabljene za stopnjevanje napetosti in argumentacijo nekaterih dejanj. 



Ocena



sreda, 29. avgust 2018

Gringo (2018)

Photo by Gunther Campine - © Courtesy of Amazon Studios



Slo naslov: Gringo
Država: Avstralija, ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Dolžina: 111',  Imdb
Žanri: akcija, komedija, krimi
Režija: Nash Edgerton
Scenarij: Anthony Tambakis, Matthew Stone
Igrajo: David Oyelowo, Charlize Theron, Amanda Seyfried, Joel Edgerton, Sharlto Copley



Avstralec Nash Edgerton je pred desetimi leti posnel odličen neo-noir The Square, celovečerni prvenec, po katerem sem nestrpno pričakoval njegov naslednji korak. Toda cenjeni kaskader in talentirani režiser (brat veliko bolj znanega igralca Joela Edgertona) je potreboval celo desetletje za dokončanje svojega drugega celovečerca, v katerem je, tako kot v prvencu, eno izmed glavnih vlog zaupal bratu Joelu. 

Ta u naslovni stvaritvi igra Richarda Ruska, direktorja farmacevtskega podjetja, ki v Mehiki ima tovarno, v kateri izdelujejo Cannabax, sintetično različico konoplje, ki bo glavni adut podjetja ob prihajajoči (tajni) združitvi z enim od farmacevtskih gigantov. Ureditev zadev v mehiški podružnici je misija, na katero se Richard odpravi skupaj s sodirektorico Elaine (Charlize Theron) in Haroldom Soyinko (David Oyelowo), koordinatorjem zadolženim za mehiške operacije. Ko Haroldu na uho pridejo govorice o prodaji podjetja in odpuščanjih, ta začne dvomiti v iskrenost vodilnih in prave razloge njihove mehiške misije. Harold in Richard sta prijatelja, vendar je moč njunega prijateljstvo iz perspektive dobrodušnega in rahlo naivnega Harolda vseeno nekoliko precenjena. Pot v Mehiko mu bo odprla oči, tako v poklicnem, kot v zasebnem življenju.

Moram priznati, da sem od Edgertona, glede na prejšnjo izkušnjo pričakoval drugačen film. Boljši film. Vendar želim poudariti, da Gringo ni razočaranje. Film je v segmentu komične akcijske kriminalke doseže dokaj soliden rezultat in je po mojih merilih bistveno "užitnejši" od vsesplošno hvaljenih in kritiško veliko bolje sprejetih visokoproračunskih spektaklov tipa Avengers. Scenarij Matthewa Stona in Anthonyja Tambakisa sicer ne ponuja nobenega presežka, saj vsebuje kar nekaj za žanr tipičnih slabosti: moteče število naključij, ki povezujejo (pre)številne like, šablonske negativce in razmeroma šibek osrednji zaplet. Toda film je vseeno zanimiva in sila kratkočasna izkušnja, ki prepriča z dobro odmerjenim ritmom, lepo dozo črnega humorja in všečnostjo nekaterih likov. Najbolj prepriča Charlize Theron kot "bitchy" direktorica, ki za ostrim jezikom in agresivnim nastopom skriva mehkejšo, bolj človeško plat. V vlogi simpatične zgube se z dopadljivo kreacijo izkaže David Oyelowo, ki po nizu "resnih" vlog pokaže, da se dobro znajde tudi v komično obarvanih rolah. In potem je tu še Sharlto Copley v vlogi bivšega plačanca, ki se z dobrimi deli poskuša oddolžiti za grehe iz preteklosti. Všečnih likov in zabavnih situacij je v seštevku ravno dovolj, da upravičijo slabe dve uri, ki sem jih investiral v ogled. Gringo je OK film, četudi v široki ponudbi obstajajo tudi boljše izbire.      



Ocena


ponedeljek, 27. avgust 2018

First Reformed (2017)

Ethan Hawke and Amanda Seyfried in First Reformed (2017), © 2018 - A24


Slo naslov: -
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 113'Imdb
Žanri: drama, triler
Režija: Paul Schrader
Scenarij: Paul Schrader
Igrajo: Ethan Hawke, Amanda Seyfried, Cedric the Entertainer, Michael Gaston, Philip Ettinger




Ethan Hawke je Ernst Toller. Moški srednjih let, ki na severu ameriške zvezne države New York kot župnik službuje v čudoviti, 250 let stari cerkvi. Vernikov je malo, zato ima Toller dovolj časa za vlogo hišnika in turističnega vodiča – redkim turistom občasno razkaže cerkev, občasno proda kakšen suvenir in vmes očisti kakšno zamašeno cev. Toller nekega dne sklene, da bo začel pisati dnevnik in kar se da objektivno beležil svoja čustva in dogodke. Glavni junak podobno kot v Dnevniku podeželskega župnika (Robert Bresson, 1951) pripoveduje o stvareh, ki jih zapisuje in na ta način razkriva ključne detajle svojega življenja. 

V ožji izrez slike postavljena pripoved teče v počasnem ritmu in turobnem vzdušju. To so prejemi, s katerimi Paul Schrader učinkovito posreduje notranje počutje protagonista. Človeka, ki je kot kaplan, tako kot njegov pokojni oče, dolga leta služboval pri ameriški vojski. Njegovo željo po nadaljevanju družinske tradicije je upošteval tudi sin, ki je po nekaj mesecih v uniformi umrl v Iraku. Po izgubi edinca se je sesul še njegov zakon, nakar je Toller zapustil vojsko in sprejel ponujeno pozicijo v omenjeni cerkvi. Zato, glede na okoliščine, ne preseneča, da ne želi ukrepati in poiskati pomoči, četudi že nekaj časa ščije kri. Vdanost v usodo ga vseeno ne ovira, v nesebični pomoči drugim. Ko na njegova vrata potrka mlada nosečnica (Amanda Seyfried) in prosi za pomoč, Toller vloži veliko energije v reševanje njenega problema. Ženska je kot rečeno noseča, kar ne ustreza njenem partnerju, radikalnem, psihotičnem aktivistu, ki smatra, da živimo v zastrupljenem, pokvarjenem svetu, v  katerem rojevanje otrok nima smisla. Kljub trudu njegov poskus mediacije ne obrodi sadov, in tisti, ki poznajo filme, ki jih je Schrader režiral ali za njih napisal scenarij (Taksist, Razjarjeni bik, Affliction) vedo, da v njegovih filmih stvari navadno gredo od slabega k slabšemu. 

V tretjem dajanju Schrader zgodbo potisne v ekstrem in čeprav transformacija duhovnika iz božjega služabnika v zagrenjenega, z radikalnimi pogledi "inficiranega" človeka ne prepriča najbolj, film vseeno ne izgubi na zanimivosti. Tudi ko stvari postanejo malo verjetne in dejanja pretirana, izkušnja ostaja zelo intenzivna. Ethan Hawke v eni svojih najboljših vlog odlično demonstrira občutja človeka ujetega v vakum, v medprostor med upanjem in obupom. Schrader in njegov snemalec Alexander Dynan sta izvrstno ujela subtilno senzibilnost, s katero je Hawk odigral osrednjo vlogo. V Tollerjevemu odnosu do lastnega telesa ni težko povleči vzporednic z našim odnosom do Zemlje, ki tako kot glavni protagonist boleha, on/mi pa ne dela(mo) skoraj nič, da bi spodbudil(i) ozdravljenje. Na osebnem nivoju First Reformed testira trdnost verskih prepričanj protagonista, v širšem kontekstu pa gre za seciranje stanja sodobne družbe, v kateri tudi naklonjenost verskih ustanov ima svojo ceno. Tisti, ki nam najbolj škodujejo, se nam smehljajo iz prvih vrst – to resnico spoznavamo skupaj z depresivnim duhovnikom in v luči teh spoznanj radikalizacija njegovih stališč vendarle ni tako zelo neverjetna. 


Ocena



sobota, 25. avgust 2018

Tag (2018)

© Jeremy Renner, Jon Hamm, Ed Helms, Jake Johnson, and Hannibal Buress in Tag (2018)


Slo naslov: Ti loviš!
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Dolžina: 100'Imdb
Žanri: komedija
Režija: Jeff Tomsic
Scenarij: Rob McKittrick, Mark Steilen
Igrajo: Jeremy Renner, Ed Helms, Jake Johnson, Jon Hamm, Hannibal Buress, Isla Fisher


Holivudski snovalci komičnih zgodb so prišli na idejo, da bledo krvno sliko ameriške mainstream komedije poskusijo popraviti s formulo "posneto po resnični zgodbi," ki bi v teoriji projektu lahko prinesla nekaj svežine. Zgodba o skupini odraslih moških, ki en mesec v letu tradicionalno posvečajo utrjevanju prijateljstev z igro "Ti loviš!" na papirju morda ima nekaj komičnega potenciala, toda že v osnovi govorimo o premisi iz katerega ni prav enostavno sestaviti funkcionalno celoto. Komercialna usmerjenost filma prinaša temu primerno selekcijo igralskega kadra, saj je zvezdniška ekipa nedvomno dejavnik, ki vlagateljem garantira mirnejši spanec. Tako v še eni zanj tipični vlogi gledamo Eda Helmsa, podobne občutke porajata predstavi Jaka Johnsona in Jeremyja Rennerja, za katerega se zdi, da je "ušel" iz nekega drugega filma, za politično korektnost izdelka pa skrbi izbira temnopoltega Hannibala Buressa. Absurdna premisa bi morda delovala bolje, če bi nas ustvarjalci uspeli prepričati, da v tej otročariji res sodeluje skupina prijateljev in ne igralska ekipa, ki na avtopilotu igra dodeljene vloge. Film z izjemo nekaj zabavnih počasnih posnetkov z Rennerjem v glavni vlogi in udarnih ritmov Danzigove Mother, ne ponudi praktično nobenega omembe vrednega dosežka. V nizanju zapletov z nizko razvedrilno vrednostjo liki preprosto ne zaživijo (posebej slabo profilirana sta oba ženska lika) in temu primeren je tudi naš odnos do le-teh. Enostavno nam ni mar, ali jim bo na koncu uspelo ujeti neulovljivega Rennerja, kaj se bo zgodilo na njegovi poroki, kakšno je dejansko zdravstveno stanje Eda Helmsa...Ti loviš! je strel v prazno, v privlačno embalažo zapakirana instant sladica polna umetnih ojačevalcev okusa, ki v ustih pusti zgolj slab okus.

Ocena



četrtek, 23. avgust 2018

Hereditary (2018)

Toni Collette in Hereditary (2018), Photo: A24

Slo naslov: Podedovano zlo
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Dolžina: 127'Imdb
Žanri: drama, grozljivka, misterij
Režija: Ari Aster
Scenarij: Ari Aster
Igrajo: Toni Collette, Milly Shapiro, Gabriel Byrne, Milly Shapiro, Ann Dowd


Število grozljivk, ki jih letno sproducirajo na vseh koncih sveta je zares veliko, saj popularnost žanra nadobudnim avtorjem prinaša večjo izpostavljenost in, v primerjavi z drugimi žanri, nekoliko povečuje možnost, da bo film nekdo dejansko videl. Gledalcev lačnih poštene doze strahu je več kot dovolj, toda letna kvota zares kvalitetnih predstavnikov žanra le izjemoma doseže dvomestno število. Številni kritiki vse od premiere na festivalu Sundance na ves glas hvalijo Podedovano zlo in čeprav tovrstna soglasja vedno jemljem z rezervo, to pot lahko le prikimam in debitantsko stvaritev 32-letnega Newyorčana Arija Asterja (zaenkrat) postavim na sam vrh letošnje lestvice groze. Še več, Asterju je po mojem mnenju uspelo posneti enega izmed najboljših žanrskih del tekočega stoletja, ki brez težav konkurira ostalim sijajnim zgodbam iz drugih žanrskih niš. Že od uvodnih kadrov filma čutimo, da smo v rokah pripovedovalca, ki se premišljeno loteva vsake, tudi najmanjše podrobnosti. Kamera počasi zumira notranjost nastajajočega modela hiše za lutke, ki je natančna replika hiše, v kateri z družino domuje Annie (Toni Collette). Annie je cenjena modelarka, ki po smrti matere (ta je z družino živela nekaj zadnjih let) želi sama s seboj razčistiti, kaj sploh čuti do ženske, ki ji je podarila življenje. "Ali bi morala biti bolj žalostna?" se po pogrebu sprašuje hčerka, ki je z mamo vedno imela nekoliko težaven odnos. Zdi se, da je edina, ki zares pogreša babico njena 13-letna čudaška vnukinja Charlie (Milly Shapiro), punca s hudo alergijo na oreščke in strastjo za sestavljanje nenavadnih figuric. Primarna interesa njenega starejšega brata Petera (Alex Wollf) sta kajenje trave in luštna sošolka, med tem ko njun prijazni, včasih pretirano pasivni oče Steve (Gabriel Byrne) hodi v službo in konstruktivno sodeluje v družinski dinamiki.

Alex Wolff in Hereditary (2018), Foto: A24

Člani štiričlanske družine so ključni akterji skrbno skonstruirane pripovedi, s katero nam Aster približa posebno, z zloveščo preteklostjo podloženo družinsko disfunkcijo. Njegova scenaristično-režiserska spretnost se manifestira v premišljenem doziranju informacij, ki porajajo vedno nova vprašanja in učinkovito nadgrajujejo naša dotedanja spoznanja. Aster v zgolj enem prizoru, v katerem Annie pred člani skupine za podporo žalujočim prvič spregovori o težavni družinski preteklosti, efektno podčrta mentalno stanje protagonistke in pojasni njene aktualne in prihajajoče vedenjske vzorce. Film se ves čas igra z našimi pričakovanji in sproti seje drobne namige, ki nas peljejo proti nepričakovanemu, silovitemu finalnemu dejanju. Ko se na koncu ozremo nazaj spoznamo, kako skrbno je Aster zložil tiste bolj očitne namige (denimo ugotovitev, da se je pogreba Anniejine matere udeležilo nepričakovano veliko neznancev), še več bi jih verjetno razkril ponovni ogled. Eden ključnih razlogov, ki Podedovano zlo odločno dvigne iznad povprečja je napor investiran v konstrukcijo družinske disfunkcije. Razumevanje dejanj protagonistov nas približa likom, jih naredi otipljivo človeške in pripravi do tega, da z njimi sočustvujemo. Odlično postavljena sekvenca katatoničnega Petera, ki celo noč v postelji nepremično čaka, da mati odkrije grozljiv prizor pred hišo, je izvrsten primer stopnjevanja napetosti, ki z minimalnimi sredstvi nadvse učinkovito pojasni najstnikovo stisko.
   
Večni problem sodobne grozljivke je nezmožnost gledalca pripraviti do tega, da mu je dejansko mar za like in njihovo usodo. Aster zgodbo mojstrsko krmari v smeri naraščajoče nadnaravne groze, vendar ves čas pušča odprta vrata možnosti, da je vse kar gledamo posledica psihološke motnje. S tem zgodba dobi pravšnjo dozo nepredvidljivosti, ki je redka kvaliteta izdelkov znotraj žanra. Vizualna plat je še ena odlična komponenta filma – poljski direktor fotografije Pawel Pogorzelski z barvno paleto pripovedi daje ustrezen ton in izvrstno koristi skrbno dizajnirano centralno prizorišče (celotna notranjost hiše je bila zgrajena po režiserjevih navodilih), v katerem se reflektira nepretrgana vez protagonistov s preteklostjo. Pika na i so dobri igralski nastopi. Še najbolj navduši Toni Collette, ki v svojo vlogo vgradi širok spekter čustev in izjemno demonstrira vse odtenke Anniene osebnosti. Collette je skupaj z Gabrielom Byrnom prevzela še vlogo ko-producentke, kar priča o tem, kako sta znala prepoznati potencial zgodbe in s svojim vplivom in prispevkom pomagala uresničiti drzno vizijo obetavnega mladega avtorja.  

Ocena



ponedeljek, 20. avgust 2018

Dark Crimes (2016)

Jim Carrey and Marton Csokas in True Crimes (2016)


Slo naslov: -
Država: VB, Poljska, ZDA 
Jezik: angleščina
Leto: 2016
Dolžina: 92', Imdb
Žanri: krimi, drama, triler
Režija: Alexandros Avranas
Scenarij: Jeremy Brock
Igrajo: Jim Carrey, Marton Csokas, Charlotte Gainsbourg, Kati Outinen


Temačni triler Dark Crimes je navdihnjen z resničnimi dogodki povezanimi s smrtjo nekega poslovneža na Poljskem, ki ga je po ugotovitvah policije umoril priznani poljski pisatelj Krystian Bala (njegovo ime so v filmu spremenili v Kozlov). Glavno dokazno gradivo zoper storilca je bil opis zločina, ki ga je storilec objavil v svoji knjigi. Ta je po naključju prišla v roke samotarskemu detektivu in šele na tej točki se je preiskava tri leta starega umora premaknila z mrtve točke. Poslovnež je umrl v intrigantnih okoliščinah – umorjeni je namreč bil redna stranka ilegalnega seks kluba Kletka, v katerem so svoje seksualne fantazije živeli lokalni ugledniki: politiki, pisatelji, umetniki,  premožni podjetniki, ljudje na vodilnih položajih v policiji... Že sama zgodba je na prvi pogled ponujala kar nekaj razlogov za optimizem pred ogledom filma, ki so ga Poljaki posneli v sodelovanju s pisano mednarodno ekipo za in pred kamero. Na režiserki stolček se je usedel grški režiser Alexandros Avranas, ki je pred tem navdušil s temačno dramo Miss nasilja (Miss Violence, 2013 – srebrni lev za režijo v Benetkah), časopisno zgodbo je v scenarij priredil Jeremy Brock, scenarist Zadnjega škotskega kralja (2006), v glavni vlogi redkobesednega, z starimi zamerami obremenjenega detektiva Tadeka, pa se je znašla nekoč največja zvezda ameriške komedije Jim Carey,  družbo pa mu delajo mnoga (pri)znana imena evropskega filma. V eni pomembnejših vlog tako gledamo Charlotte Gainsbourg, v vlogi glavnega antagonista Kozlova gledamo zanesljivega Martona Csokasa. Eden izmed policijskih šefov je znani romunski igralec Vlad Ivanov, Tadekovo šefico igra finska igralka Kati Outinen, sicer stalna sodelavka velikega Akija Kaurismäkija. Domače barve zastopata povsem neizkoriščena Agata Kulesza  (Ida, Rose) v vlogi Tadekove nezadovoljne soproge in odlični Robert Wieckiewicz (Lech Walesa, človek upanja), ki v povsem nedodelani roli pokvarjenega policista niti ni mogel ponuditi veliko več. Skoraj neverjetno je, kako zelo slab film je Dark Crimes, glede na koncentracijo kvalitete na vseh ključnih pozicijah. Ustvarjalcem spodleti na praktično vseh poljih, ki jih film vzame v obravnavo. Film ne funkcionira ne kot detektivski triler, ne kot drama o stranpoteh prostitucije in posledicah odvisnosti od mamil, ne kot kritiško usmerjen politični triler, saj se le bežno dotakne problema korupcije in političnega oportunizma. Film je tako slab, da bi vsi vpleteni verjetno najraje pozabili, da so ga sploh posneli.

Ocena