tag:blogger.com,1999:blog-84870042039704825532024-03-13T20:41:14.829+01:00Filmski kotičekGoodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.comBlogger2338125tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-8887649046117402132021-02-21T11:49:00.000+01:002021-02-21T11:49:20.440+01:00Nomadland (2020), Chloé Zhao<p> </p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-nYPHaR0mB-8/YDI6SxxVK-I/AAAAAAAAV1A/xiFJRcUjwQw9KbNEpbmtovPgD3o9-IxYgCPcBGAsYHg/s1920/vlcsnap-2021-02-21-11h43m10s541.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="808" data-original-width="1920" height="270" src="https://1.bp.blogspot.com/-nYPHaR0mB-8/YDI6SxxVK-I/AAAAAAAAV1A/xiFJRcUjwQw9KbNEpbmtovPgD3o9-IxYgCPcBGAsYHg/w640-h270/vlcsnap-2021-02-21-11h43m10s541.png" width="640" /></a></div><p></p><p><br /></p><p><br /></p><p><br /></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-67913801798737029562021-01-17T09:02:00.002+01:002021-01-17T09:02:30.815+01:00Shiva Baby (2020)<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-fX2wXsO7wwI/YAPohx7jJ8I/AAAAAAAAVzQ/M5DwUbUw2TQgFafiHZyf2D9dYtKHOHEHACPcBGAsYHg/s1024/sb.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="640" data-original-width="1024" height="400" src="https://1.bp.blogspot.com/-fX2wXsO7wwI/YAPohx7jJ8I/AAAAAAAAVzQ/M5DwUbUw2TQgFafiHZyf2D9dYtKHOHEHACPcBGAsYHg/w640-h400/sb.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: x-small;">Rachel Sennott in Shiva Baby (2020)</span></td></tr></tbody></table><br /><div style="text-align: left;"><br /></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;">Slovenski naslov: -</div><div style="text-align: center;">Država: <b>ZDA, Kanada</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>angleščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2020</b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>komedija</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>77'</b> , <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt11317142/" target="_blank">Imdb</a></b> </div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Emma Seligman</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Emma Seligman</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo: <b>Rachel Sennott, Molly Gordon, Polly Draper, Fred Melamed, Danny Deferrari</b></div></div><p style="text-align: center;"><br /></p><p style="text-align: justify;">Shiva Baby, debitantski celovečerec kanadske režiserke in scenaristke Emme Seligman, je nadgradnja njenega 8-minutnega kratkega filma z identičnim naslovom. V uvodnem prizoru mlada glavna junakinja Danielle poskrbi za potešitev potreb njenega ljubimca, ob slovesu pa je jasno, da je trideset in nekaj letni ljubimec v resnici "sugar daddy," ki z donacijami financira obdobje negotovosti, v katerem mladenka poskuša pogruntati, kaj storiti s svojim življenjem. Tisto kar sledi lahko okarakteriziram kot enolokacijsko komedijo, saj se Danielle skupaj s starši odpravi na shivo, judovsko pogrebno slovesnost. Mladenka v resnici niti ne ve kdo je pokojnica, veselo srka vino in s svojim obnašanjem živcira mater, ki poskuša med zbrano družino in znanci najti nekoga, ki hčerki morda lahko pomaga do kakšne obetavne službe. </p><p style="text-align: justify;">Pomemben vpliv na razvoj zgodbe v nadaljevanju ima protagonistkin problematičen odnos z eno izmed prisotnih deklet, njeno daljno sorodnico Mayo, s katero očitno imata nekaj nerazčiščenih računov. In ko v hišo skupaj z otrokom in privlačno soprogo vstopi ljubimec iz uvodnega prizora, imamo komični zaplet, iz katerega Seligman, za moj okus, ne uspe iztisniti prav veliko. Režiserka veliko prostora nameni prikazu skorajda veselega vzdušja med zbranimi, ki jih bolj kot žalost in obujanje spominov na pokojnico zanima dobra hrana, s katero je družina obložila veliko kuhinjsko mizo. V vztrajanju na detajlih te požrtije zgodba ne najde kakšnega posebnega zagona, podobni občutki so me prevzemali ob sprehajanju kamere med zbranimi skupinicami in nič kaj zanimivi selekciji čenč, rodbinskih zbadanj in zoprnega hvalisanja z dosežki otrok, ki so stalnica takšnih in podobnih zbiranj. Zgodbo pokonci držijo le iracionalna dejanja muhaste junakinje v zanimivi, iskrivi interpretaciji mlade Rachel Sennott in dinamika znotraj neobičajnega trikotnika, v katerem režiserka vse karte stavi na dekonstrukcijo seksualne identitete njene glavne junakinje.</p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-csuy5OR6wys/YAFGF7gMVzI/AAAAAAAAVyo/G4DO090T4i0U-wKKmUELnpQxdavV1vnOQCPcBGAsYHg/s1030/2inpol.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-csuy5OR6wys/YAFGF7gMVzI/AAAAAAAAVyo/G4DO090T4i0U-wKKmUELnpQxdavV1vnOQCPcBGAsYHg/w200-h39/2inpol.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0Ljubljana, Slovenija46.0569465 14.5057515-2.1687069296294581 -55.8067485 90 84.8182515tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-18172327806244078292021-01-13T18:28:00.000+01:002021-01-13T18:28:09.645+01:00Uppercase Print (2020)<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-KiXcwNQtOe8/X_8rJqqqKhI/AAAAAAAAVx8/EmVGYplmMbQFe06BpN7PM8QwrEtp2DcGgCPcBGAsYHg/s1380/ucp1.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="920" data-original-width="1380" height="426" src="https://1.bp.blogspot.com/-KiXcwNQtOe8/X_8rJqqqKhI/AAAAAAAAVx8/EmVGYplmMbQFe06BpN7PM8QwrEtp2DcGgCPcBGAsYHg/w640-h426/ucp1.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: x-small;">Serban Lazarovici in Uppercase Print (2020), Foto: Berlin Film Festival</span></td></tr></tbody></table><br /><div style="text-align: left;"><br /></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;">Slo naslov: <b>-</b> </div><div style="text-align: center;">Originalni naslovi: <b>Tipografic Majuscul</b></div><div style="text-align: center;">Država: <b>Romunija</b></div><div style="text-align: center;">Jezik:<b> romunščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2020</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>128</b>', <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt10452766/" target="_blank">Imdb</a></b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>dokumentarni, drama</b></div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Radu Jude</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Radu Jude, Gianina Carbunariu </b></div><div style="text-align: center;">Igrajo: <b>Serban Lazarovici, Bogdan Zamfir, Ioana Iacob, Serban Pavlu</b></div></div><p><br /></p><p style="text-align: justify;">Romunski mojster Radu Jude v romunski in evropski kinematografiji uživa takšen ugled, da lahko posname praktično karkoli. Ta privilegiran, na odličnih filmih zgrajen status (<i>Vsi v naši družini, <a href="https://filmski-koticek.blogspot.com/2015/11/aferim-2015.html" target="_blank">Bravo!</a>, <a href="https://filmski-koticek.blogspot.com/2020/12/imi-este-indiferent-daca-in-istorie-vom.html" target="_blank">Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari</a>)</i>, mu omogoča eksperimentiranje z nekonvencionalnimi narativnimi prejemi in pretresanje tem iz romunske preteklosti, ki bi jih sicer večina raje pustila pod pepelom pozabe. O življenje pod Čaušeskujem in budnim očesom njegove vsemogočne Securitate so govorili številni romunski filmi, vendar nobena izmed teh zgodb ni bila servirana v formi mešanice gledališke predstave in dokumentarnega filma. Jude je po odličnih <i>"Barbarih",</i> ki so hibrid gledališke predstave in igranega filma, storil korak naprej in gledališko predstavo križal z dokumentarnimi posnetki, ki jih je skupaj z montažerjem Catalinom Cristutiujem izluščil iz arhivov romunske nacionalne televizije. Izhodišče za film je torej nekakšna nadgradnja gledališke predstave, ki se, tako kot film, ukvarja z resničnimi dogodki, zabeleženimi v spisih romunske tajne policije. </p><p style="text-align: justify;">Primer "<i>Ograja</i>" je postopek, ki ga je v letu 1981 zoper neznanega storilca odprla romunska policija, ko so se v mestu pojavili grafiti s protidržavnimi parolami. Ob tem je pomembno razumeti, da v enem najbolj trdih komunističnih režimov že napisa <i>"HOČEMO SVOBODO"</i> ali <i>"DOVOLJ JE ČAKANJA V DOLGIH VRSTAH"</i> imata izrazito protidržavno konotacijo. Mogočna mašinerija je zagnana in policija je po nekaj tednih v rokah že imela storilca – 16-letnega fanta, ki je protidržavne ideje dobil ob poslušanju prepovedanega radia Svobodna Evropa. Potek preiskave, izjave glavnega osumljenca, njegovih staršev, sošolcev in agentov zadolženih za preiskavo, so podane naravnost "v kamero," brez vsakršne čustvene interpretacije. Suhoparno, v formi ravnodušnega branja zapisnikov nastalih med samo preiskavo, kar na nek način poudarja hladno učinkovitost, s katero je tajna policija uničevala življenja tistih, ki so se drznili razmišljati s svojo glavo. Izjave protagonistov so prepletene z dokumentarnimi izseki iz reportaž, poročil in reklam, ki te izjave učinkovito umeščajo v specifičen zgodovinsko-politični trenutek. Zgodba je zato nekoliko repetitivna in mestoma manj zanimiva, a vendarle učinkovita v prikazu sistematičnosti, s katero je romunska oblast nadzirala svoje državljane in že v kali zatirala že najmanjša znamenja upora in stremljenja k bolj demokratični družbi. </p><p><br /></p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-0IpLH2D2tqs/X_8qOCbTsPI/AAAAAAAAVxk/brAZDSnGKEsdVKyHsYvUWd2fT66sSb_jACPcBGAsYHg/s1030/3.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-0IpLH2D2tqs/X_8qOCbTsPI/AAAAAAAAVxk/brAZDSnGKEsdVKyHsYvUWd2fT66sSb_jACPcBGAsYHg/w200-h39/3.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-29573813838241414722021-01-11T22:42:00.002+01:002021-01-11T22:43:37.403+01:00Otac (2020)<div style="text-align: left;"><span style="font-size: large;">aka <b><i>Father</i></b></span></div><table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-O_CuoWcafc8/X_zF4I4YI9I/AAAAAAAAVxA/QYgWES4oYEEO1z7IA4CS1RDlpGeiXQOzgCPcBGAsYHg/s1280/Father.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="1280" height="250" src="https://1.bp.blogspot.com/-O_CuoWcafc8/X_zF4I4YI9I/AAAAAAAAVxA/QYgWES4oYEEO1z7IA4CS1RDlpGeiXQOzgCPcBGAsYHg/w640-h250/Father.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: x-small;">Foto: Goran Bogdan, Otac (2020), Foto: Liffe</span></td></tr></tbody></table><div style="text-align: left;"><br /></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;">Slo naslov: <b>Oče</b></div><div style="text-align: center;">Drugi naslovi: <b>Father</b></div><div style="text-align: center;">Država: <b>Srbija, Nemčija, Slovenija</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>srbščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2020</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>118'</b>, <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt9048802/" target="_blank">Imdb</a></b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>drama</b></div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Srdan Golubović</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Srdan Golubović, Ognjen Svilicić</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo: <b>Goran Bogdan, Boris Isakovic, Nada Šargin, Milica Janevski, Muharem Hamzić</b></div></div><p><br /></p><p style="text-align: justify;">Propadajoči proizvodni obrati, uničena infrastruktura, dotrajane in nedokončane hiše – to so prevladujoči mizanscenski elementi četrtega celovečerca srbskega režiserja in scenarista Srđana Golubovića <i>(<a href="https://filmski-koticek.blogspot.com/2013/11/krugovi-circles-2013.html" target="_blank">Krogi</a>, Past)</i>, ki slika težko, z revščino in pomanjkanjem zaznamovano življenje malega človeka v ruralni Srbiji. Golubović film odpre s šokantnim, močnim prizorom. Nekakšnim dejanjem iz obupa, ki postane sprožilec nadaljnjega dogajanja, v katerem se v fokusu znajde Nikola, revni delavec brez stalne zaposlitve, ki mu center za socialno delo, po iracionalnem dejanju soproge, odvzame otroka. Pristojni ocenijo, da oče zaradi težkega materialnega položaja in slabih življenjski pogojev več ne more skrbeti za svoje potomstvo. Otroka sta z odlokom poslana v rejniško družino, toda obubožani oče se ne bo kar tako vdal – brez denarja in poznanstev nima veliko možnosti za uspeh v boju z lokalnimi oblastniki, zato se peš odpravi proti več kot 300 kilometrov oddaljeni srbski prestolnici. Njegov cilj je državno ministrstvo, na katerem bo poskušal pristojnem ministru osebno predati pritožbo zoper odlok lokalnega CSD-ja.</p><p style="text-align: justify;">Film tako preide in večjim delom ostane v gabaritih filma ceste, v katerem poleg glavnega junaka, ki sorazmerno s preteklim časom, navkljub fizično in čustveno izčrpljajoči izkušnji, pridobiva na določnosti in pogumu, odkrivamo tudi nič kaj optimistično podobo srbskega podeželja. Oče je film, ki v slikanju črne realnosti, tako kot večina sorodnih izdelkov poseže po izoliranih likih, ki soočeni s težko, nerešljivo situacijo, delujejo preveč odrezani od sveta in okolja. Tak posameznik je brez sorodnikov, prijateljev ali kogarkoli, ki bi lahko vsaj malo olajšal položaj, v katerem so je znašel, obsojen na drobna dejanja podpore sočutnih neznancev, sposobnih prepoznati njegovo stisko. Ti moteči prejemi delujejo kot narativne bližnjice, kakršne smo denimo videli v Loachovem <i><a href="https://filmski-koticek.blogspot.com/2019/11/sorry-we-missed-you-2019.html" target="_blank">Medtem ko vas ni bilo </a>(2019)</i>, vendar ta prirejena odrezanost junaka od sveta vseeno ne prepreči vzpostavitve močne vezi med gledalcem in nesrečnim junakom naslovne zgodbe. Ob opazovanju Nikoline kalvarije je cmok v grlu neizogiben, takšen nivo povezanosti s protagonistom pa je vsekakor dosežek, ki ga nihče ne more spregledati. Kritika brezčutnega državnega aparata, sistemske korupcije in neposluha odgovornih za težave socialno šibkih, vse to so opažanja vtkana v Golubovićev film, ki svojo učinkovitost zgradi na režiserjevi obrtni spretnosti in izvrstnem nastopu hrvaškega igralca Gorana Bogdana.</p><p><br /></p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-vv6KtGW4ZVU/X_zFWhoFuqI/AAAAAAAAVwo/vcU-9Z49GfYcjZlc-YYwb7BM_fvAFQa1QCPcBGAsYHg/s1030/3inpol.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-vv6KtGW4ZVU/X_zFWhoFuqI/AAAAAAAAVwo/vcU-9Z49GfYcjZlc-YYwb7BM_fvAFQa1QCPcBGAsYHg/w200-h39/3inpol.png" width="200" /></a></u></b></div><p></p><div><br /></div>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-34936318877267482492021-01-08T17:02:00.001+01:002021-01-08T17:02:35.160+01:00Ammonite (2020)<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-pDN9wf8f_Ns/X_gMh_BRITI/AAAAAAAAVwQ/rD1ylKMNv6kDNhHCCcBxHpi6uhfQf65GQCPcBGAsYHg/s5670/Ammonite_courtesyNEON.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="3780" data-original-width="5670" height="426" src="https://1.bp.blogspot.com/-pDN9wf8f_Ns/X_gMh_BRITI/AAAAAAAAVwQ/rD1ylKMNv6kDNhHCCcBxHpi6uhfQf65GQCPcBGAsYHg/w640-h426/Ammonite_courtesyNEON.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: x-small;">Kate Winslet & Saoirse Ronan in Ammonite (2020), Foto: Neon</span></td></tr></tbody></table><br /><div style="text-align: left;"><br /></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;">Slovenski naslov: -</div><div style="text-align: center;">Država: <b>VB</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>angleščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2020</b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>biografija, drama, romantični</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>120</b>', <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt7983894/" target="_blank">Imdb</a> </b></div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Francis Lee</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Francis Lee</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo:<b> Kate Winslet, Saoirse Ronan, Gemma Jones, James McArdle, Fiona Shaw</b> </div></div><p style="text-align: center;"><span style="text-align: justify;"><br /></span></p><div style="text-align: justify;">Drugi celovečerec britanskega režiserja in scenarista Francisa Leeja je po izjemnem prvencu <a href="https://filmski-koticek.blogspot.com/2018/04/gods-own-country-2017.html" target="_blank"><i>God's Own Country (2017)</i></a> eden tistih filmov, ki sem ga pričakal s posebnim zanimanjem. Uspeh prvenca je Leeju omogočil dostop do igralskih imen s t.i. A-liste in Anglež je z angažmajem Kate Winslet in Saoirse Ronan ponujeno priložnost nedvomno dobro unovčil. Tudi v drugo se je Lee odločil za zgodbo, ki v jedru nosi motiv istospolne ljubezni, to pot postavljene v dokaj svobodno interpretacijo biografske zgodbe angleške paleontologinje Mary Anning.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Pripoved postavljena v prvo polovico 19. stoletja večjim delom teče v obmorskem mestecu Lyme, kjer Mary (Winslet) skupaj z mamo vodi manjšo prodajalno s fosili. Njena dolgoletna rutina je zgodnjejutranje iskanje amonitov, ki jih po delovanju razburkanega morja razkrije oseka. Njeno rutino nekoliko zmoti prihod paleontologa iz Londona, ki želi preživeti nekaj dni v njeni družbi in jo opazovati pri delu. Radovednež je za zadržano, redkobesedno samotarko njenega kova precejšnja nadloga, toda plačilo je preveč mikavno, da bi ga kar odslovila. Londonskega obiskovalca spremlja mlada soproga Charlotte (Ronan), slabotna ženska, ki se očitno ne počuti najbolje v svoji koži. Nato mož prejeme povabilo k sodelovanju v nekajtedenski znanstveni ekspediciji, ženo pa pustiti v družbi gospe Anning, v upanju, da bosta ženska družba in morski zrak blagodejno vplivala na njeno počutje. </div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Francis Lee tudi s svojim drugim filmom izkazuje izjemen talent v konstrukciji likov in situacij, na katerih gradi dodelane karakterne študije protagonistov, ki zaradi različnih razlogov ne morejo zadihati s polni pljuči in živeti življenje, kakršnega bi želeli. Fokus filma je lik in delo Mary Anning v še eni izjemno navdihnjeni igralski kreaciji Kate Winslet. Raziskovanje prispevka k znanosti na eni in njene najgloblje intime na drugi strani strani, je za gledalca svojevrstna razgledna točka, s katere se ponuja jasen pogled na izkušnjo in družbeni položaj junakinje – znanstvenice, ženske in ljubimke, ki jo istospolna usmeritev potiska v še bolj marginaliziran položaj. Odlični igralski nastopi, verna rekonstrukcija zgodovinskega obdobja, prefinjen občutek za sosledje dogodkov in iskrice, ki zanetijo ljubezenski ogenj, so dokazi, da odličen prvenec ni bil nobeno naključje in da je Lee v tem trenutku eno izmed bolj zanimivih imen britanskega in evropskega filma.</div><br /><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-M7FQkFA84SE/X_gL9o2w6xI/AAAAAAAAVv4/7AjqfKt2dn4micqODHwye-CpgoxCJ-wRACPcBGAsYHg/s1030/4.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-M7FQkFA84SE/X_gL9o2w6xI/AAAAAAAAVv4/7AjqfKt2dn4micqODHwye-CpgoxCJ-wRACPcBGAsYHg/w200-h39/4.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com1Ljubljana, Slovenija46.0569465 14.5057515-0.94879843612351067 -55.8067485 90 84.8182515tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-85292339676218384932020-12-31T13:49:00.001+01:002020-12-31T13:49:45.548+01:00Najboljših 25 - 2019<p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-size: x-large;">Film - 25</span></u></b></p><p><br /></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-MwEtVCrCjGo/X-3GXYn903I/AAAAAAAAVuk/4OfnmhY-WbcVkM_QXUyHgRaneYXzHy6LQCPcBGAsYHg/s4119/m1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1191" data-original-width="4119" height="186" src="https://1.bp.blogspot.com/-MwEtVCrCjGo/X-3GXYn903I/AAAAAAAAVuk/4OfnmhY-WbcVkM_QXUyHgRaneYXzHy6LQCPcBGAsYHg/w640-h186/m1.jpg" width="640" /></a><a href="https://1.bp.blogspot.com/-SKE4LeTNKwc/X-3Gst0EoOI/AAAAAAAAVus/wNQW8MeaH_ELwGAieKq8S7WvKpxn8597wCPcBGAsYHg/s9805/m2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2883" data-original-width="9805" height="188" src="https://1.bp.blogspot.com/-SKE4LeTNKwc/X-3Gst0EoOI/AAAAAAAAVus/wNQW8MeaH_ELwGAieKq8S7WvKpxn8597wCPcBGAsYHg/w640-h188/m2.jpg" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-2f84m1hp-Mg/X-3G3SCFokI/AAAAAAAAVuw/_cZURFRh2ykUjurSOwT4Bku7hnG5fTYLQCPcBGAsYHg/s1823/m3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="512" data-original-width="1823" height="180" src="https://1.bp.blogspot.com/-2f84m1hp-Mg/X-3G3SCFokI/AAAAAAAAVuw/_cZURFRh2ykUjurSOwT4Bku7hnG5fTYLQCPcBGAsYHg/w640-h180/m3.jpg" width="640" /></a><a href="https://1.bp.blogspot.com/-TMAmqG0ARZw/X-3G7jLlG7I/AAAAAAAAVu4/C82wEdi9E9gU4RwHBZ90g9DKPQXd-JoRgCPcBGAsYHg/s1475/m4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="428" data-original-width="1475" height="186" src="https://1.bp.blogspot.com/-TMAmqG0ARZw/X-3G7jLlG7I/AAAAAAAAVu4/C82wEdi9E9gU4RwHBZ90g9DKPQXd-JoRgCPcBGAsYHg/w640-h186/m4.jpg" width="640" /></a><a href="https://1.bp.blogspot.com/-jJAgVXg_1Dw/X-3HEdsGNZI/AAAAAAAAVu8/xG3YbM0WEZYl_mMuGtV3JUKR11-12-XQwCPcBGAsYHg/s4033/m5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1199" data-original-width="4033" height="190" src="https://1.bp.blogspot.com/-jJAgVXg_1Dw/X-3HEdsGNZI/AAAAAAAAVu8/xG3YbM0WEZYl_mMuGtV3JUKR11-12-XQwCPcBGAsYHg/w640-h190/m5.jpg" width="640" /></a></div><p><br /></p><p style="text-align: center;"></p><ul><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Bacurau, Režija: Kleber Mendonça Filho, Juliano Dornelles</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Cold Case Hammarskjöld / Nerešeni primer Daga Hammarskjölda, Režija: Mads Brügger</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Corpus Christi / Boze Cialo, Režija: Jan Komasa</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Der goldene Handschuh / The Golden Glove / Zlata rokavica, Režija: Fatih Akin</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Dylda / Beanpole / Prekla, Režija: Kantemir Balagov</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>First Cow, Režija: Kelly Reichardt</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Gisaengchung / Parasite, Režija: Bong Joon-ho</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Hvítur, hvítur dagur / A White, White Day, Režija: Hlynur Palmason</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Joker, Režija: Todd Phillips</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Les Misérables / Nesrečniki, Režija: Ladj Ly</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Light of My Life / Luč mojega življenja, Režija: Casey Affleck</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Lynn + Lucy, Režija: Fyzal Boulifa</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Martin Eden, Režija: Pietro Marcello</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Medena Zemja / Honeyland / Medena dežela, Režija: Tamara Kotevska, Ljubomir Stefanov</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Moving On / Nam-mae-wui yeo-reum-bam, Režija: Yoon Dan-Bi</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Pain and Glory / Dolor y gloria, Režija: Pedro Almodóvar</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Portrait de la jeune fille en feu / Portrait of a Lady on Fire / Portret mladenke v ognju, Režija: Celine Sciamma</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Systemsprenger / System Crasher / Razbijalka sistema, Režija: Nora Fingscheidt</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>The Beach Bum / Kralj plaže, Režija: Harmony Korine</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>The Last Black Man in San Francisco, Režija: Joe Talbot</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>The Lighthouse / Svetilnik, Režija: Robert Eggers</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>The Vast of Night, Režija: Andrew Patterson</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>There Is No Evil / Sheytan vojud nadarad / Zlo ne obstaja, Režija: Mohammad Rasoulof</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Uncut Gems / Nebrušeni dragulji, Režija: Benny Safdie, Josh Safdie</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: large;"><b>Waves, Režija: Trey Edward Shults</b></span></li></ul><p></p><p><br /></p><p style="text-align: center;"><b><span style="font-size: large;"><u>Posebna omemba</u></span></b></p><p></p><ul style="text-align: left;"><li><span style="color: #ffa400; font-size: medium;"><b>Buoyancy, Režija: Rodd Rathjen</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: medium;"><b>Di Jiu Tian Chang / So Long, My Son / Zbogom, sin moj, Režija: Xiaoshuai Wang</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: medium;"><b>Diego Maradona, Režija: Asif Kapadia</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: medium;"><b>Kopfplatzen / Head Burst, Režija: Savas Ceviz</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: medium;"><b>Sound of Metal, Režija: Darius Marder</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: medium;"><b>The Irishman / Irec, Režija: Martin Scorsese</b></span></li><li><span style="color: #ffa400; font-size: medium;"><b>Ut og stjæle hester / Out Stealing Horses / Konje krast, Režija: Hans Petter Moland</b></span></li></ul><p></p><p><br /></p><p style="text-align: center;"><span style="font-size: x-large;"><b><u>TV-5</u></b></span></p><ul style="text-align: left;"><li><b><span style="color: #ffa400; font-size: large;">Chernobyl</span></b></li><li><b><span style="color: #ffa400; font-size: large;">Fleabag</span></b></li><li><b><span style="color: #ffa400; font-size: large;">Mike Judge Presents: Tales from the Tour Bus</span></b></li><li><b><span style="color: #ffa400; font-size: large;">Succession</span></b></li><li><b><span style="color: #ffa400; font-size: large;">Unbelievable</span></b></li></ul><p></p><p><br /></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-46oBNwiHzpo/X-3GjgVbV0I/AAAAAAAAVuo/V8E4cVZtxH0pGi_tNiiPTiojuZJ2BaUhgCPcBGAsYHg/s5051/tv5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1500" data-original-width="5051" height="190" src="https://1.bp.blogspot.com/-46oBNwiHzpo/X-3GjgVbV0I/AAAAAAAAVuo/V8E4cVZtxH0pGi_tNiiPTiojuZJ2BaUhgCPcBGAsYHg/w640-h190/tv5.jpg" width="640" /></a></div><br /><br /><br /><br />Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0Ljubljana, Slovenija46.0569465 14.505751517.746712663821157 -20.650498499999998 74.367180336178848 49.6620015tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-20743422756058987072020-12-24T14:18:00.000+01:002020-12-24T14:18:18.790+01:00Sound of Metal (2019)<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-4hboug4TkCI/X-SUghMPMKI/AAAAAAAAVtU/Ar4i8tFXCDss1FBE2vZHC7XNn0vh0_XEgCPcBGAsYHg/s1200/som.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="630" data-original-width="1200" height="336" src="https://1.bp.blogspot.com/-4hboug4TkCI/X-SUghMPMKI/AAAAAAAAVtU/Ar4i8tFXCDss1FBE2vZHC7XNn0vh0_XEgCPcBGAsYHg/w640-h336/som.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: x-small;"><span style="text-align: left;">Riz Ahmed in </span>Sound of Metal (2019), Foto: TIFF</span></td></tr></tbody></table><br /><div style="text-align: left;"><br /></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;">Slovenski naslov:<b> - </b></div><div style="text-align: center;">Država: <b>ZDA, Belgija</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>angleščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2019</b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>drama</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>101'</b>, <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt5363618/" target="_blank">Imdb</a></b> </div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Darius Marder</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Darius Marder, Abraham Marder, Derek Cianfrance</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo: <b>Riz Ahmed, Olivia Cooke, Paul Raci, Lauren Ridloff, Mathieu Amalric</b></div></div><p style="text-align: center;"><br /></p><p style="text-align: justify;"><i>Sound of Metal</i>, celovečerni prvenec ameriškega filmarja Dariusa Marderja, je neke vrste posvojeni otrok, prevzet od njegovega prijatelja in stanovskega kolega Dereka Cianfranca, s katerim je Marder kot ko-scenarist sodeloval pri uspešnici <i><a href="https://filmski-koticek.blogspot.com/2013/05/the-place-beyond-pines-2012.html" target="_blank">Grehi očetov (The Place Beyond the Pines,2012)</a></i>. Na projektu pod delovnim naslovom <i>Metalhead </i>je najprej delal Cianfrance, ki je na neki točki projekt opustil in ga prepustil Marderju. </p><p style="text-align: justify;">Iz zgodbe o bobnarju resnične heavy metal skupine Juncifer in njegovi izgubi sluha je Marder razvil scenarij o fiktivnem metal duu Blackgammon. Ruben je bobnar, njegova punca Lou pa poleg vihtenja kitare prispeva še vokal. Duo, ki v njegovem lično urejenem avtodomu potuje in koncertira po državi, je cenjeno ime na alternativni glasbeni sceni. Ruben se že štiri leta ni dotaknil mamil in natanko toliko časa je ob njem Lou, za katero so prav tako z mamili zaznamovana leta. Ruben in Lou se ljubita in obenem odlično dopolnjujeta tudi na stejdžu, pred svojo publiko. Toda njuno idilo na preizkušnjo brez veliko opozorilnih znamenj, malodane v hipu, postavi Rubenova nenadna izguba sluha. Koncertiranja je naenkrat konec, njuna lepo utečena rutina je prekinjena – težavna preteklost kot meč visi nad Rubenovo glavo, ki po posvetu s sponzorjem, ki je očitno imel in še vedno ima pomembno vlogo v njegovem boju z odvisnostjo, predlaga odhod v komuno za gluhe. Odhod v ruralno komuno obenem pomeni, da se z Lou morata začasno ločiti. Po krajšem upiranju je vendarle jasno, da je privajanje na novo realnost v takšnem kontroliranem okolju, zanj najboljša pot. </p><p style="text-align: justify;">To je izhodišče iz katerega nas Marder popelje v svet gluhih, na Rubenovo težavno pot sprejemanje njegovega nenadnega hendikepa. <i>Sound of Metal </i>je v esenci njegova zgodba – izjemna karakterna študija človeka v boju z lastno toksično moškostjo in sprejemanju nespremenljivih dejstev. <i>"There's nothing to fix here." </i>Rubenu razlaga pristni, toplo človeški vodja komune Joe (igra ga Paul Raci, ki se izkaže kot izjemna casting odločitev). Na nekem sekundarnem nivoju film lahko doživljamo tudi skozi prizmo ljubezenske zgodbe in še eno variacijo na temo minljivosti vsega, toda jedro filma je vseeno zgrajeno na manj otipljivem, spiritualno navdihnjenem iskanju notranjega miru in samosprejemanja, do katere junaka pelje zelo trnovita pot. Ena zanimivejših komponent filma je vsekakor zanimiv dizajn zvoka, ki gledalcu približa protagonistovo izgubo sluha, pot v svet tišine in njegovo iskanje bližnjic do ponovne vzpostavitve izgubljene kvalitete življenja. V centralni vlogi blesti britanski igralec Riz Ahmed, ki s to vlogo letos lahko konkurira najboljšim in je eden izmed razlogov, zaradi katerega je naslovna stvaritev vredna pozornosti in omembe. </p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-Oo7ReAe0WPY/X-SU79qcWRI/AAAAAAAAVtg/LG8FrYYV-b8jCUkmkr0bNX187xromFNBACPcBGAsYHg/s1030/4.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-Oo7ReAe0WPY/X-SU79qcWRI/AAAAAAAAVtg/LG8FrYYV-b8jCUkmkr0bNX187xromFNBACPcBGAsYHg/w200-h39/4.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0Ljubljana, Slovenija46.0569465 14.50575155.7213974012132027 -55.8067485 86.392495598786809 84.8182515tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-60506546076039991182020-12-15T08:37:00.000+01:002020-12-15T08:37:22.352+01:00Falling (2020)<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-GRquzkYBkeA/X9hnJCicyHI/AAAAAAAAVrg/MqruE9zf2FENQCneJdvIyVxf088YwOciwCPcBGAsYHg/s1000/falling1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="667" data-original-width="1000" height="426" src="https://1.bp.blogspot.com/-GRquzkYBkeA/X9hnJCicyHI/AAAAAAAAVrg/MqruE9zf2FENQCneJdvIyVxf088YwOciwCPcBGAsYHg/w640-h426/falling1.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: x-small;">Lance Henriksen & Viggo Mortensen in Falling (2020), Foto: Sundance/Brendan Adam-Zwelling</span></td></tr></tbody></table><br /><div style="text-align: left;"><br /></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;">Slo naslov: <b>Padati </b></div><div style="text-align: center;">Država: <b>Kanada, VB, Danska</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>angleščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2020</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>112'</b>, <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt9143112/" target="_blank">Imdb</a></b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>drama</b></div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Viggo Mortensen</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Viggo Mortensen</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo: <b>Lance Henriksen, Viggo Mortensen, Terry Chen, Sverrir Gudnason, Hannah Gross, Laura Linney, David Cronenberg</b></div></div><p><br /></p><p style="text-align: justify;"><i>"Ko sem bil še majhen otrok, sem ustrelil raco. Začetniška sreča pač, toda to je bil morda edini trenutek v mojem življenju, v katerem je oče, ki me je tistega dne vzel s seboj na lov, name bil ponosen."</i> Tako o dogodku iz otroštva razmišlja John Peterson (Viggo Mortensen), ko s seboj, domov v Kalifornijo, pelje ostarelega, dementnega očeta Willisa (Lance Henriksen). Oče sinu že na krovu letala povzroči nemalo težav in očitno je, da je mentalno stanja Petersona starejšega takšno, da starec ne more več sam skrbeti zase. John ga je dolgo prepričeval, da z njim pride v Kalifornijo. Ideja je, da zanj, nekje v bližini, najdejo nov dom. John bo tako lažje skrbel za zagrenjenega, ves čas preklinjajočega, do vsega in vsakogar nestrpnega očeta, a obenem ga bo držal na dovolj varni distanci, saj se zelo dobro zaveda, da bi se življenje ob očetu zanj in njegovega uvidevnega partnerja Erica hitro spremenilo v pekel. Willis namreč "na lagerju" v vsakem trenutku ima goro žaljivk in strupenih puščic, usmerjenih proti njem in njegovem istospolnem partnerju. Izjema je le njuna mlada hčerka Monika, kateri žlehtobni starček vendar izkazuje nekaj naklonjenosti in topline. To je situacija, iz katere se zgodba v sedanjosti prepleta s preteklostjo, z dogodki, ki so zaznamovali Johnovo odraščanje. </p><p style="text-align: justify;"><i>Padati </i>je celovečerni prvenec vsestranskegaVigga Mortensena, ki je poleg režije podpisal scenarij, glasbo in odigral eno izmed glavnih vlog. Mortensena širša javnost najbolj pozna po vlogah v megauspešni franšizi <i>Gospodar prstanov</i>, za bolj sistematičnega filmoljuba pa so ogledni primeri njegovega igralskega talenta filmi posneti pod režisersko taktirko Davida Cronenberga (ki se mu je tu oddolži z manjšo vlogo), Davida Oelhoffena, Johna Hillcoata, Lisandra Alonsa... In kako se je Viggo odrezal v novi vlogi? Dokaj dobro, če mene vprašate. Sploh če upoštevamo, da je <i>Padati</i> dokaj oseben projekt (film vsebuje nekaj avtobiografskih elementov), ob katerih režiserji mnogokrat znajo izgubiti fokus in zatavati na teritorij samo njim razumljivih motivov in simbolike. Jedro zgodbe je zgrajeno okoli problematičnega odnosa očeta in sina in konflikta, ki v največji meri temelji na očetovem nesprejemanju sinove homoseksualnosti. Zgoba struktuirana kot preplet ključnih dogodkov iz preteklosti in dogajanja v sedanjosti učinkovito izrisuje vse razsežnosti družinske disfunkcije, četudi Mortensen mestoma ustvari nekaj nepotrebnih prizorov in situacij, katerih edini cilj je potencirati očetov neprijeten značaj. Njegovo stoično prenašanje očetovih žaljivk je mestoma celo nekoliko nadležno, toda cilj je po moji oceni dosežen, saj Mortensenu uspe v sosledje dogodkov vključiti nekaj drobnih dejanj in znamenj, v katerih se nazira očetova toplejša, bolj človeška plat. V tem smislu film govori o brezpogojnem (ne)sprejemanju najbližjih, na nekem drugem nivoju pa zgodba nudi izhodišče za razmislek o tem, kako čas in okoliščine oblikujejo posameznikov značaj. Ne glede na težo, ki jo za film kot celoto ima odnos med sinom in očetom, Mortensenov film je v prvi vrsti karakterna študija starčka, ki nas vsem svojim hibam navkljub pripravi do tega, da zanj najdemo razumevanje in kanček sočutja. Tudi zaradi izjemnega nastopa Lanca Henriksena, v njegovi verjetno najboljši vlogi doslej, ki je ne glede na še en Mortensenov odličen nastop, prvo igralsko ime naslovne zgodbe.</p><p style="text-align: justify;"><br /></p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-zbQBj1Haf3Y/X9hmaXVTXkI/AAAAAAAAVrI/rP46TsV25AktlwmOtpG1CQewC-z6y7G4ACPcBGAsYHg/s1030/3inpol.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-zbQBj1Haf3Y/X9hmaXVTXkI/AAAAAAAAVrI/rP46TsV25AktlwmOtpG1CQewC-z6y7G4ACPcBGAsYHg/w200-h39/3inpol.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-20333722505288647822020-12-13T10:09:00.000+01:002020-12-13T10:09:09.928+01:00Possessor (2020)<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-cb85zRJpedM/X9XZf1ORDBI/AAAAAAAAVqs/BWVBZsfjYoAIjQvD9PnDHz5XJtkvzxt9wCPcBGAsYHg/s1800/possessor1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1013" data-original-width="1800" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-cb85zRJpedM/X9XZf1ORDBI/AAAAAAAAVqs/BWVBZsfjYoAIjQvD9PnDHz5XJtkvzxt9wCPcBGAsYHg/w640-h360/possessor1.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: x-small;">Andrea Riseborough in Possessor (2020), Foto: Neon</span></td></tr></tbody></table><br /><div style="text-align: left;"><br /></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;">Slovenski naslov: -</div><div style="text-align: center;">Država: Kanada, <b>VB</b></div><div style="text-align: center;">Jezik:<b> angleščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2020</b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>grozljivka, ZF, triler</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>103'</b>, <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt5918982/" target="_blank">Imdb</a></b> </div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Brandon Cronenberg</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Brandon Cronenberg</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo: <b>Andrea Riseborough, Christopher Abbott, Rossif Sutherland, Tuppence Middleton, Sean Bean, Jennifer Jason Leigh</b></div></div><p style="text-align: center;"><br /></p><p style="text-align: justify;">Po zelo obetavnem prvencu <i><b>Antiviral</b></i>, o katerem je pred sedmimi leti na blogu nastal ta <i><a href="https://filmski-koticek.blogspot.com/2013/07/antiviral-2012.html" target="_blank">zapis</a></i>, smo na naslednji celovečerec Brandona Cronenberga čakali celih osem let. Po debitantski stvaritvi, temačni satiri o s slavo in slavnimi obsedeni družbi, v kateri si ljudje vbrizgavajo odmerke z boleznimi njihovih idolov, se 40-letni Kanadčan vrača s še enim zanimivim konceptom. Ideja, na kateri je zgrajen Possessor moda ni tako edinstvena, saj so možgane in telesa drugih ugrabljali in v različne namene izrabljali v številnih zgodbah, toda variacija te ideje in sama eksekucija sta vsekakor nekaj posebnega. </p><p style="text-align: justify;">Zgodbo postavljeno v nejasno opredeljeno prihodnost doživljamo skozi oči Tasje Vos (še ena odlična vloga Andree Riseborough), zelo posebne morilke, ki dela za skrivnostno organizacijo specializirano za eliminacijo tarč v visoki družbi. Naročniki so običajno ljudje iz ožjega kroga bodoče žrtve, motivi pa so pričakovano človeški – več vsega: denarja, moči, slave... Tasja je ena izmed najbolj izkušenih morilk organizacije, ki za eliminacijo tarč uporablja posebno metodologijo – v prvi fazi je najprej ugrabljena oseba iz ožjega kroga bodoče tarče, ali nekdo, ki bo do tarče v prihodnosti imel nemoten dostop. Ugrabljencem nato v možgane vgradijo posebno napravico, ki posebej usposobljenim morilcem kakršna je Tasja omogočijo prevzem nadzora nad umom in telesom gostitelja. Zadeva je potem dokaj preprosta, nadzor nad gostiteljem se izvaja v kontrolni sobi, iz katere Tasja in sodelavci s pomočjo posebne, tehnološki sofisticirane čelade nadzirajo gostitelja. Policija po tako orkestriranih umorih tava v temi, saj storilcev in njihovih iracionalnih dejanj ni mogoče povezati s kakšnim posebnim motivom, logiko in, kar je najpomembnejše, naročnikom. </p><p style="text-align: justify;">Toda fokus zgodbe ni na preiskavah teh umorov, saj se zgodbe osredotoča na mikrokozmos glavne antijunakinje in počasno brisanje meja med njenim zasebnim in poklicnim življenjem. Najbližji ne vedo nič o njenem poklicu – sin Ira živi z očetom, od katerega se Tasja še vedno ni uradno ločila, njun odnos pa je v neki vmesi fazi, ko se vse skupaj lahko obrne v eno ali drugo smer. V dokončno ločitev, ali ponovno združitev. Prizor, v katerem Tasja išče, ali bolje rečeno vadi besede, ki jih bo izrekla ob ponovnem snidenju s sinom ima specifično težo, saj po tej sceni v zraku nekako obvisi spoznanje o vprašljivi skupni prihodnosti. </p><p style="text-align: justify;">Cronenberg mlajši je ustvaril zanimiv, vizualno izpiljen izdelek, ki šele po ogledu in bolj poglobljeni analizi razkrije skrbno strukturirano zgodbo o iskanju identitete in samosprejemanju. Pogled nazaj nudi bolj jasno sliko, iz katere lahko sklepamo, da iskanje pravih besed v omenjenem prizoru v resnici ni nič drugega, kakor poskus imitacije pristnih čustev. Ko malo bolje razmislim, celotna epizoda, oziroma dan, ki ga protagonistka preživi z družino, nekako napove, da Tasja ni več pripravljena igrati vlogi žene in matere. Osvobajanje iz okovov normalnosti se kaže tudi v njenem profesionalnem življenju – namesto načrtovane „čiste“ eksekucije s pištolo Tasja raje izbere nož, s katerim brutalno razmesari svojo tarčo. In na tej točki se že lahko vprašamo, ali se Tasja morda bolje počuti v svojih avtarjih? Ali jo dejansko žene vzburjenje, ki jo prevzame med eksekucijo? Morilski nagoni morda najbolje pojasnijo njeno zavzetost in odločnost v nameri, da za vsako ceno sodeluje pri naslednji veliki nalogi. Sploh če vemo, da nato od samega začetka ima težave z nadzorom gostitelja (igra ga odlični Christopher Abbott), ki jih skriva pred sodelavci. Njen dokončni prehod na temno stran je dokončen, ko se njen naučeni odnos do osebnih stvari v škatli, s pomočjo katerih se Tasja vsakič vrača v lastno kožo, v svojo realnost, spremeni. Na koncu je jasno, da je transformacija končana in Tasja je to, kar je globoko v sebi vedno bila – hladnokrvna morilka.</p><p style="text-align: justify;"><br /></p><p style="text-align: center;"><b><span style="font-size: large;"><u>Ocena</u></span></b></p><p style="text-align: center;"><b><span style="font-size: large;"></span></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><span style="font-size: large;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-EMD3DTpQJIQ/X9XXzcmhVRI/AAAAAAAAVqQ/GBpKlVLxHqo5_71mWTj9CzV_aYrEbYFBACPcBGAsYHg/s1030/4.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-EMD3DTpQJIQ/X9XXzcmhVRI/AAAAAAAAVqQ/GBpKlVLxHqo5_71mWTj9CzV_aYrEbYFBACPcBGAsYHg/w200-h39/4.png" width="200" /></a></span></b></div><b><span style="font-size: large;"><br /><u><br /></u></span></b><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0Ljubljana, Slovenija46.0569465 14.505751517.746712663821157 -20.650498499999998 74.367180336178848 49.6620015tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-3433122669186637642020-12-10T23:02:00.010+01:002020-12-11T07:51:59.021+01:00David Byrne's American Utopia (2020)<p></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-XCrvd0n3dxA/X9KZ9J30boI/AAAAAAAAVo0/JVOeMDEcH1EbUs-R5jHncvmQ45-6iVg0ACPcBGAsYHg/s1920/1.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1080" data-original-width="1920" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-XCrvd0n3dxA/X9KZ9J30boI/AAAAAAAAVo0/JVOeMDEcH1EbUs-R5jHncvmQ45-6iVg0ACPcBGAsYHg/w640-h360/1.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-hitSMR-ZKT4/X9KaAIlabWI/AAAAAAAAVo4/T6d_j-fm_EI7tLCjLESIAnjWuYs0f4v8QCPcBGAsYHg/s1920/2.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1080" data-original-width="1920" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-hitSMR-ZKT4/X9KaAIlabWI/AAAAAAAAVo4/T6d_j-fm_EI7tLCjLESIAnjWuYs0f4v8QCPcBGAsYHg/w640-h360/2.png" width="640" /></a><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-gLrL3yQCQu4/X9KaIP2KjNI/AAAAAAAAVpA/Ly9QuDldgHMUcHjnj5LpVJDpb8_MQn55wCPcBGAsYHg/s1920/3.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1080" data-original-width="1920" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-gLrL3yQCQu4/X9KaIP2KjNI/AAAAAAAAVpA/Ly9QuDldgHMUcHjnj5LpVJDpb8_MQn55wCPcBGAsYHg/w640-h360/3.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-dCjXE6EDziI/X9KaQR4uvzI/AAAAAAAAVpE/DppPdmyS900eYYxypnb1i60XjYrCQM9mwCPcBGAsYHg/s1920/4.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1080" data-original-width="1920" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-dCjXE6EDziI/X9KaQR4uvzI/AAAAAAAAVpE/DppPdmyS900eYYxypnb1i60XjYrCQM9mwCPcBGAsYHg/w640-h360/4.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-oIbGDf-LVIE/X9KaYIY7HzI/AAAAAAAAVpI/owGAvVxUqCcFB4ANiiJ-DkPqWqdnuww0wCPcBGAsYHg/s1920/5.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1080" data-original-width="1920" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-oIbGDf-LVIE/X9KaYIY7HzI/AAAAAAAAVpI/owGAvVxUqCcFB4ANiiJ-DkPqWqdnuww0wCPcBGAsYHg/w640-h360/5.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-q6GtbHITApE/X9KacAeN6YI/AAAAAAAAVpM/aaJFF12qSWQGUiuoSkkpokCFUlScfHJswCPcBGAsYHg/s1920/6.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1080" data-original-width="1920" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-q6GtbHITApE/X9KacAeN6YI/AAAAAAAAVpM/aaJFF12qSWQGUiuoSkkpokCFUlScfHJswCPcBGAsYHg/w640-h360/6.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-Mi6FFgqjX3s/X9KagHAMZFI/AAAAAAAAVpQ/N21Z_79RoWcklhkDFltYdxUlEp2kxlHXQCPcBGAsYHg/s1920/6-1.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1080" data-original-width="1920" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-Mi6FFgqjX3s/X9KagHAMZFI/AAAAAAAAVpQ/N21Z_79RoWcklhkDFltYdxUlEp2kxlHXQCPcBGAsYHg/w640-h360/6-1.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/--ZstX6a5ipA/X9Karn8ArBI/AAAAAAAAVpY/A6NmPEtsnyARafcMLB0ahfkvvdWQX-d2QCPcBGAsYHg/s1920/7.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1080" data-original-width="1920" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/--ZstX6a5ipA/X9Karn8ArBI/AAAAAAAAVpY/A6NmPEtsnyARafcMLB0ahfkvvdWQX-d2QCPcBGAsYHg/w640-h360/7.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-fUWRxNwaseU/X9KaxID-f7I/AAAAAAAAVpc/QDQfP3ngIUMcLXYRFKBzhxPimOM_dT4xACPcBGAsYHg/s1920/6-2.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1080" data-original-width="1920" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-fUWRxNwaseU/X9KaxID-f7I/AAAAAAAAVpc/QDQfP3ngIUMcLXYRFKBzhxPimOM_dT4xACPcBGAsYHg/w640-h360/6-2.png" width="640" /></a></div></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><br /></div></div><br />Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-17210832154057094532020-12-09T08:43:00.002+01:002020-12-09T17:26:38.823+01:00The Undoing (2020)<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-LWj0Y_Sxspw/X9B_ye1tZ4I/AAAAAAAAVnk/Y9phavCvKJQkqCorAb4mRrbWiP1Z8UhOQCPcBGAsYHg/s850/the-undoing-1600.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="508" data-original-width="850" height="382" src="https://1.bp.blogspot.com/-LWj0Y_Sxspw/X9B_ye1tZ4I/AAAAAAAAVnk/Y9phavCvKJQkqCorAb4mRrbWiP1Z8UhOQCPcBGAsYHg/w640-h382/the-undoing-1600.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: x-small;">Nicole Kidman & Hugh Grant in The Undoing (2020), Foto: HBO</span></td></tr></tbody></table><br /><div style="text-align: left;"><br /></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;">Slovenski naslov: <b>Zlom</b></div><div style="text-align: center;">Država: <b>ZDA</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>angleščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2020</b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>krimi, drama, misterij</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>337' (6 epizod)</b>, <b> <a href="https://www.imdb.com/title/tt8134470/" target="_blank">Imdb</a> </b></div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Susanne Bier</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij:<b> David E. Kelley</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo: <b>Nicole Kidman, Hugh Grant, Noah Jupe, Edgar Ramírez, Donald Sutherland, Matilda De Angelis</b></div></div><p><br /></p><p style="text-align: justify;">Danes, bolj kot kdajkoli, živimo pred televizijo. Epidemija je tudi tiste, ki načeloma ne namenjajo veliko časa tovrstnem razvedrilu, pritegnila pred male zaslone. Najboljši dokaz je skokovit rast streaming servisov in rekordno število naročniških pogodb. Različne serije predstavljajo levji delež ponudbe slehernega streaming servisa, izbira ustreznega naslova pa je pogosto sila zahtevna naloga. Ob preverjanju vrednosti ponudbe na specializiranih spletnih portalih hitro prideš do spoznanja o enormnem številu naslovov z nadpovprečno visokimi ocenami, s kakršnimi se v svetu filma pravilom lahko pohvalijo le resnične vrednosti. Zadeve se je zato potrebno lotiti veliko previdneje, izbirati v skladu z lastnimi prepričanji in interesi, ter poiskati zaupanja vredna priporočila novinarjev, ki so v preteklosti s predlogi največkrat zadeli vaš okus in posledično izpolnili vaša pričakovanja. Večina ocenjevalcev je enotna v oceni, da v ogromni masi serij v produkciji spletnega velikana Netflix le izjemoma najdemo serije vredne pozornosti in omembe. HBO, kot eden najstarejših igralcev na tržišču, je še vedno najbolj zanesljiva izbira, saj ji vedno znova uspeva ustvariti šove, kakršen je denimo izjemno <i>Nasledstvo (Succession, 2018– )</i>, ki po moji oceni sodi v sam vrh televizijke ponudbe.</p><p style="text-align: justify;">Eden vidnejših novih naslovov v HBO-jevi ponudbi je mini serija <i>Zlom (The Undoing, 2020)</i>, ki nas k ogledu vabi z respektabilno igralsko zasedbo, intrigantnim zapletom in standardno visoko produkcijsko vrednostjo. Šestdelna serija spremlja življenja premožne družine – uspešne psihiatrinje Grace Fraser (Nicole Kidman) in njenega moža Jonathana Frasera (Hugh Grant), sicer uspešnega zdravnika, specializiranega za zdravljenje rakastih obolenj pri otrocih, ter njunega sina Henryja, učenca ene izmed elitnih newyorških šol. Uvodna epizoda postreže z osnovnim zapletom, smrtjo mlade in privlačne mamice in soproge (Matilda De Angelis), ki je brutalno umorjena v njenem slikarskem ateljeju. Izkaže se, da je prvi osumljenec njen skrivni ljubimec, za katerim se po njeni smrti izgubi vsaka sled. Verjetno ste uganili, da vloga ljubimca pripada dr. Fraseru, ki ga naenkrat išče pol newyorške policije, saj so varnostne kamere zabeležile njegov prihod in odhod v atelje ravno v času, ko se je zgodil umor. </p><p style="text-align: justify;">To je osnova za klasični kdo-je-storilec? misterij, ki nas do končnega cilja in razkritja resnice pelje skozi klasično zgodbo o skrivnostih premožnih družin. Medije, kakopak, vedno zanima umazano perilo vplivnežev, saj je Grace hčerka milijarderja (Donald Sutherland) in del družbene elite, ki živi v razkošnih vilah in svoje otroke pošilja v ekskluzivne zasebne šole, zato so vsi pogoji za medijski cirkus izpolnjeni. Avtor serije David E. Kelley <i>(Big Little Lies, The Practice, Ally McBeal)</i> v središče postavi Grace – njeno soočanje z moževo nezvestobo, vlogo v preiskavi in sojenju, za katero sta rezervirani zadnji epizodi serije. Kelly je v naslovni seriji združil dva elementa, ki so mu doslej prinesla največ uspeha – v kriminalno zgodbo vpletene predstavnike družbenih elit in sodno dramo. Končni rezultat na žalost ima okus (pre)večkrat pogrete jedi, ki zelo predvidljivo manipulira s pričakovanji gledalca in nas večkrat popelje v narativne slepe ulice, z enim samem namenom – ustvariti diverzijo in zmedo, ter nas napeljati na razmišljanje, da za vsem skupaj stoji nekakšna velika, nepredstavljiva skrivnost. V te nedorečene diverzije so vpleteni liki, ki nato brez pravega pojasnila o funkciji in vlogi končajo na stranskem tiru. E. Kelly se namesto investicije v kvalitetno, tehtno pretresanje številnih možnosti, ki so navadno prisotne v takšnih primerih, zadovolji z ponavljajočimi se posnetki dolgih sprehodov Nikole Kidman v krasnih dizajnerskih plaščih, med katerimi si ta priznana psihiatrinja bistri glavo in ureja misli. Čudno je beseda, s katero lahko najbolj milo opišem scenarij, po katerem lahko ugledna psihiatrinja njenega kova spregleda vse opozorilne signale povezane z moževo preteklostjo, nezvestobo in še čem. Razen, če je E. Kelly s tem želel namigniti, da so diplome potomcev premožnih družin kupljene z denarjem in kot takšne brez prave vrednosti. Nejasna in povsem nedodelana je vloga Donalda Sutherlanda, ki dobi nekaj prostora in izreče nekaj groženj, vendar njegov lik nikoli ne preseže grobe, enodimenzionalne skice mogočnega bogataša. Naravnost smešna pa je vloga namenja morilskemu orodju, ki je tu zgolj nedomiselno izkoriščena priložnost za tehtnejši prispevek enega izmed pomembnejših akterjev zgodbe. <i>Zlom</i> je zgodba polna namigov brez prave teže in preobratov, ki nas ne pripeljejo nikamor, ki v končnici izzveni kot slaba šesturna epizoda kakšne izmed mnogih odvetniško-detektivskih serij, po kateri bi najraje takoj pozabil čas, ki sem ga v ta namen preživel pred televizorjem.</p><p style="text-align: justify;"><br /></p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-io3G6nuczsg/X9B-9NHnTwI/AAAAAAAAVnI/CJPvdzGs0QE0dH_YyEErSmjjjZgGOU2XwCPcBGAsYHg/s1030/2.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-io3G6nuczsg/X9B-9NHnTwI/AAAAAAAAVnI/CJPvdzGs0QE0dH_YyEErSmjjjZgGOU2XwCPcBGAsYHg/w200-h39/2.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-50971661223345016262020-12-08T08:34:00.000+01:002020-12-08T08:34:28.265+01:00Buoyancy (2019)<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-rvZWrU0Ey9w/X88r43p2TqI/AAAAAAAAVmw/QZWllYW0r6oPdNVH4_Fy6Fi0r_tZWrA_gCPcBGAsYHg/s780/1297124_buoyancy_768201.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="520" data-original-width="780" height="426" src="https://1.bp.blogspot.com/-rvZWrU0Ey9w/X88r43p2TqI/AAAAAAAAVmw/QZWllYW0r6oPdNVH4_Fy6Fi0r_tZWrA_gCPcBGAsYHg/w640-h426/1297124_buoyancy_768201.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: x-small;">Sarm Heng in Buoyancy (2019), Foto: Rafael Winer</span></td></tr></tbody></table><br /><div style="text-align: left;"><br /></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;">Slovenski naslov:<b> -</b></div><div style="text-align: center;">Država: <b>Avstralija</b></div><div style="text-align: center;">Jezik:<b> kmerščina, tajščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2019</b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>drama, krimi</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>93'</b> , <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt5045746/" target="_blank">Imdb</a></b> </div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Rodd Rathjen</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Rodd Rathjen</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo: <b>Sarm Heng, Thanawut Kasro, Mony Ros, Saichia Wongwirot</b></div></div><p style="text-align: center;"><br /></p><p style="text-align: justify;">Migracije so danes ena izmed najbolj vročih tem na vseh zemljepisnih širinah in dolžinah. Do nas pride le delček zgodb o obubožanih ljudeh, ki v iskanju boljše prihodnosti pogosto ne vedo, v kaj se pravzaprav spuščajo. Tragične zgodbe so izpisane (in se še vedno izpisujejo) na vseh koncih sveta – na ameriško-mehiški meji, ob obalah sredozemskih držav, v morjih jugo-vzhodne Azije... Vse te zgodbe imajo en skupni imenovalec – posameznike pripravljene izkoristiti sočloveka in njegovo nesrečo. Danes je po nekaterih podatkih zgolj na območju jugo-vzhodne Azije v suženjstvo ujetih okoli dvesto tisoč ljudi, ki pod prisilo opravljajo težaško delo v ribiški industriji vredni šest milijard. Eno teh zgodb nam prinaša celovečerni prvenec avstralskega režiserja Rodda Rathjena, ki je festivalskem krogotoku pritegnil nemalo pozornosti, in, med ostalimi, prejel nagrado ekumenske žirije v sekciji Panorama filmskega festivala v Berlinu. </p><p style="text-align: justify;">Buoyancy je zgodba 14-letnem Chakri, v številčni kambodžanski družini odraščajočem fantu, ki za vsako ceno želi pobegniti iz revščine in zase poiskati boljše življenje. Tajska je za mnoge Kambodžane obljubljena dežela, kjer s trdim delom zaslužiš za dostojno življenje in Chakra je trdno odločen v nameri, da zapusti Kambodžo. Jasno je, da praznih žepov ne prideš daleč, toda Chakra s tihotapcem sklene dogovor – denar, ki ga dolguje, bo oddelal v tovarni, v kateri naj bi ga čakala zaposlitev. Toda ko enkrat stopiš na ladjo pod kontrolo tihotapcev in se znajdeš na odprtem morju, šele takrat dojameš resnost situacije in začutiš, da si prepuščen volji oboroženih kriminalcev, ki s teboj lahko počnejo kar hočejo. </p><p style="text-align: justify;">Prav to se zgodi 14-letnem fantu, ki ga zasužnjijo in prodajo lastnikom dotrajane ribiške ladje, na kateri skupaj s še nekaj sotrpini gara od jutra do mraka za kozarec vode in skodelico riža. Rathjenov film se od fantovega vstopa na ladjo gleda kot prvovrstni triler, ki navkljub ponavljajočim se prizorom težaškega dela na krovu ladje najde načine za ohranjanje napetosti, ki ne pojenja do samega finalnega dejanja. Izkaže se, da je Chakra navkljub rosni mladosti močan in inteligenten fant, kar nas vseskozi navdaja z optimizmom in vliva upanje, da morje vendarle ne bo njegovo zadnje počivališče. Jedro zgodbe je zgrajeno na odnosu med Chakro in zlobnim kapetanom, ki ga usoda trdoživega fanta spominja na pot, ki ga je tudi sam nekoč prehodil. Oba najpomembnejša igralca sta odlična – mladi Sarm Heng je odličen kot Chakra, tajski igralec Thanawut Kasro pa je izjemno učinkovit in prepričljiv zločinec. Buoyancy je enostaven in učinkovit film s tehtnim sporočilom, ki nam približa problematiko, o kateri se, glede na vso resnost, občutno premalo govori. </p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-LusJr_6iPuw/X88rfNKLbMI/AAAAAAAAVmc/5POdcdobDvUPV5QIEoDVytMmtvrMZEcQACPcBGAsYHg/s1030/4.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-LusJr_6iPuw/X88rfNKLbMI/AAAAAAAAVmc/5POdcdobDvUPV5QIEoDVytMmtvrMZEcQACPcBGAsYHg/w200-h39/4.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0Ljubljana, Slovenija46.0569465 14.50575153.5370491397445889 -55.8067485 88.576843860255423 84.8182515tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-71554321865732369742020-12-06T17:25:00.000+01:002020-12-06T17:25:35.335+01:00The Hudsucker Proxy (1994) - Revisited<p> </p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-dt5z4TDymO0/X80EbA-9sYI/AAAAAAAAVlY/M3pq4QCMGBYLY-5BUA5Ea4lENfQ2YjHIACPcBGAsYHg/s1024/1.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="576" data-original-width="1024" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-dt5z4TDymO0/X80EbA-9sYI/AAAAAAAAVlY/M3pq4QCMGBYLY-5BUA5Ea4lENfQ2YjHIACPcBGAsYHg/w640-h360/1.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-xq_iaUCtrAo/X80EmCmvHbI/AAAAAAAAVlg/lVvJmRZ2JKkXhAPoc_4Q1PV-cWOMmvkcwCPcBGAsYHg/s1024/2.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="576" data-original-width="1024" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-xq_iaUCtrAo/X80EmCmvHbI/AAAAAAAAVlg/lVvJmRZ2JKkXhAPoc_4Q1PV-cWOMmvkcwCPcBGAsYHg/w640-h360/2.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-oKU6BkpQQi0/X80EmCou8PI/AAAAAAAAVlg/EdhbVeVo7tYz6KRfxdZLai7FMkkZfit_ACPcBGAsYHg/s1024/4.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="576" data-original-width="1024" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-oKU6BkpQQi0/X80EmCou8PI/AAAAAAAAVlg/EdhbVeVo7tYz6KRfxdZLai7FMkkZfit_ACPcBGAsYHg/w640-h360/4.png" width="640" /></a></div></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-vHEuzuobrlk/X80EmMUD-cI/AAAAAAAAVlg/FINIoKhvihkqzPP4D8u53OG2RjxFKSLfwCPcBGAsYHg/s1024/4-1.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="576" data-original-width="1024" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-vHEuzuobrlk/X80EmMUD-cI/AAAAAAAAVlg/FINIoKhvihkqzPP4D8u53OG2RjxFKSLfwCPcBGAsYHg/w640-h360/4-1.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-nC5BzwBJvyg/X80FBCTGp-I/AAAAAAAAVlo/mmP7lQlh_9kHlWW3woZb9Y26i3KrIZHSgCPcBGAsYHg/s1024/5.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="576" data-original-width="1024" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-nC5BzwBJvyg/X80FBCTGp-I/AAAAAAAAVlo/mmP7lQlh_9kHlWW3woZb9Y26i3KrIZHSgCPcBGAsYHg/w640-h360/5.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-TIHrlSI94oU/X80FHAVR3HI/AAAAAAAAVls/F_Vz0voFHvI2L2kRbPFKHIWAygZVS2hVQCPcBGAsYHg/s1024/4-2.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="576" data-original-width="1024" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-TIHrlSI94oU/X80FHAVR3HI/AAAAAAAAVls/F_Vz0voFHvI2L2kRbPFKHIWAygZVS2hVQCPcBGAsYHg/w640-h360/4-2.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-gpI5RtYBhqc/X80FMD6uw2I/AAAAAAAAVlw/p-vOunVErXc52bAvxRFPzjzXuK3pxiiGACPcBGAsYHg/s1024/4-4.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="576" data-original-width="1024" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-gpI5RtYBhqc/X80FMD6uw2I/AAAAAAAAVlw/p-vOunVErXc52bAvxRFPzjzXuK3pxiiGACPcBGAsYHg/w640-h360/4-4.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-4uTw_c3GcKw/X80FQuaznYI/AAAAAAAAVl0/qS0qs1r89wEapv6FmgjryWE7kyAIdPX_gCPcBGAsYHg/s1024/4-3.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="576" data-original-width="1024" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-4uTw_c3GcKw/X80FQuaznYI/AAAAAAAAVl0/qS0qs1r89wEapv6FmgjryWE7kyAIdPX_gCPcBGAsYHg/w640-h360/4-3.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-EhfO4ffi80U/X80FZGCZp7I/AAAAAAAAVl4/TXPeFsBlpyMddDRC9teODlMvIFYxbx1SwCPcBGAsYHg/s1024/6.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="576" data-original-width="1024" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-EhfO4ffi80U/X80FZGCZp7I/AAAAAAAAVl4/TXPeFsBlpyMddDRC9teODlMvIFYxbx1SwCPcBGAsYHg/w640-h360/6.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-Co4asOloDv4/X80FdJZ_QGI/AAAAAAAAVmA/ZYiztg-43pwn43wEKzAxs04PPxRFbV2NQCPcBGAsYHg/s1024/7.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="576" data-original-width="1024" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-Co4asOloDv4/X80FdJZ_QGI/AAAAAAAAVmA/ZYiztg-43pwn43wEKzAxs04PPxRFbV2NQCPcBGAsYHg/w640-h360/7.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-scKsVu2eQE4/X80FhxCsnKI/AAAAAAAAVmE/Xjd1u_9MgAUT4Dt5apgBfVz44Mm5sTG3QCPcBGAsYHg/s1024/8.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="576" data-original-width="1024" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-scKsVu2eQE4/X80FhxCsnKI/AAAAAAAAVmE/Xjd1u_9MgAUT4Dt5apgBfVz44Mm5sTG3QCPcBGAsYHg/w640-h360/8.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-HeKMwiWxAhk/X80FmPBnGVI/AAAAAAAAVmI/B3A2Pj4D7Y4JanL9zv_MS1Hpd6llif91gCPcBGAsYHg/s1024/9.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="576" data-original-width="1024" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-HeKMwiWxAhk/X80FmPBnGVI/AAAAAAAAVmI/B3A2Pj4D7Y4JanL9zv_MS1Hpd6llif91gCPcBGAsYHg/w640-h360/9.png" width="640" /></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-eQD7kqDvlOE/X80FmLLKAeI/AAAAAAAAVmI/ZJyFuN_OQxQME1kPPdaLEDbZgHibW2pSQCPcBGAsYHg/s1024/10.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="576" data-original-width="1024" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-eQD7kqDvlOE/X80FmLLKAeI/AAAAAAAAVmI/ZJyFuN_OQxQME1kPPdaLEDbZgHibW2pSQCPcBGAsYHg/w640-h360/10.png" width="640" /></a></div><br /><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><br /></div><br />Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-2830889832690347982020-12-05T13:29:00.002+01:002020-12-05T13:33:25.135+01:00Îmi este indiferent daca în istorie vom intra ca barbari (2018)<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-h9EOObErNEc/X8t8E74nU7I/AAAAAAAAVkI/HcYr-bflWLc_c3I5RRbF6YqIODbU9stEgCPcBGAsYHg/s1200/barbarians1-1200x675.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="675" data-original-width="1200" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-h9EOObErNEc/X8t8E74nU7I/AAAAAAAAVkI/HcYr-bflWLc_c3I5RRbF6YqIODbU9stEgCPcBGAsYHg/w640-h360/barbarians1-1200x675.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: x-small;">Ioana Iacob in I Do Not Care If We Go Down in History as Barbarians (2018) </span></td></tr></tbody></table><br /><div style="text-align: left;"><br /></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;">Slo naslov: <b>Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari</b></div><div style="text-align: center;">Drugi naslovi: <b>I Do Not Care If We Go Down in History as Barbarians</b></div><div style="text-align: center;">Država: <b>Romunija</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>romunščina</b> </div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2018</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>140',</b> <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt8506840/" target="_blank">Imdb</a></b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>drama, komedija</b></div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Radu Jude</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij:<b> Radu Jude</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo: <b>Ioana Iacob, Alexandru Dabija, Alex Bogdan, Ion Rizea, Serban Pavlu, Alfredo Minea</b></div></div><p style="text-align: center;"><br /></p><p style="text-align: justify;">Radu Jude je nedvomno eden pomembnejših delujočih romunskih avtorjev. Režiser je svoj najnovejši film <i>(Uppercase Print, 2020)</i> predstavil na začetku letošnjega leta na filmskem festivalu v Berlinu, jaz pa se s konkretno zamudo lotevam njegovega prejšnjega filma neobičajnega in dolgega naslova: <i>Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari.</i> Te besede je leta 1941 izgovoril takratni predsednik romunske vlade in vojni diktator Ion Antonescu. In s temi besedami je napovedano etnično čiščenje na vzhodni fronti, ki je pripeljalo do masakra v ukrajinskem mestu Odesa, ki so ga na začetku druge svetovne vojne okupirale združene romunsko-nemške sile. Jude z naslovnim filmom naslavlja pogosto zamolčano, neslavno preteklost domovine, saj ne gre pozabiti, da se je Romunija v času druge svetovne vojne približno tri leta bojevala na strani nacistične Nemčije. Nekje v filmu je celo slišati trditev, da je Romunija na sramotnem drugem mestu (takoj za Nemčijo), po številu usmrčenih Judov med drugo svetovno vojno. </p><p style="text-align: justify;">V ta zgodovinski kontekst režiser postavi zgodbo o nastanku predstave, ki jo mlada gledališka režiserka Mariana Marin (Ioana Iacob) želi uprizoriti na prostem, na enemu izmed trgov v središču romunske prestolnice. Ambiciozno zastavljen projekt vključuje številne statiste, zahtevno kostumografijo (v predstavi sodelujejo številni vojaki treh armad) in celo resnična oklepna vozila, koriščena med drugo svetovno vojno. Toda produkcija v nastanku se izkaže za sila zahtevno. Takšnemu tolmačenju romunske zgodovine se zoperstavijo mnogi – od v projektu sodelujočih statistov, do predstavnika kulturnega ministrstva in lokalnih oblasti, ki odobritev dovoljenj in finančnih sredstev pogojujejo z omilitvijo vloge romunske vojske v medvojnimi poboji. </p><p style="text-align: justify;">Jude je zgodbo postavil v format filma o nastajanju filma (oz. gledališke predstave), ki v začetne pol ure testira potrpežljivost gledalca z nejasno začrtano smerjo razvoja zgodbe, kar utegne zmotiti marsikoga, ali celo odvrniti od nadaljevanja z ogledom. Zadeva je toliko bolj zahtevna tudi zavoljo (pre)številnih citiranj različnih filozofov in drugih sodobnih mislecev, ki sicer dobro sledijo idejni orientaciji filma. A ko se zgodba enkrat znajde v začrtani špuri, razumevanje povedanega tudi za nepoznavalca ni zares oteženo. Tisti resni »hook« za gledalca se zgodi, ko predstava iz faze priprav preide v fazo vaj, oziroma aktivnega oblikovanja predstave v nastanku. Takrat do izraza pride premišljen scenarij, ki nam učinkovito približa vedno večje ovire, ki stojijo na poti odločne režiserke in na nek način sooblikujejo predstavo v nastajanju. Skozi njeno odločnost, da predstavo dokonča tako kot je zamišljena, z verno interpretacijo zgodovinskih dejstev, film izpostavi ključno idejo filma – zaskrbljujoče stanje družbe, v kateri čedalje več posameznikov ne čuti nobenega nelagodja ali sramu ob prebujanju temačnih idej in sprevržene miselnosti. Še več, čedalje več je takih, ki so pripravljeni zagovarjati in spodbujati ideje izpisane med eno najbolj temačnih epizod v zgodovini človeštva. Ena izmed pomembnih sporočilnih niti filma je vzpostavljena skozi prikaz ignorance oblastnikov, ki, ali nimajo intelektualnega potenciala prepoznati pomembnosti tovrstnega ozaveščanja, ali udobno nameščeni v svojih funkcionarskih foteljih oportunistično relativizirajo naraščajočo nestrpnost in sovraštvo. Najboljša kritika splošne družbene klime je zaokrožena z izredno močnim finalnim dejanjem predstave, med katero Jude kamero obrne proti množici in opazuje reakcije gledalcev predstave. Veliko jih navdušeno zaploska ob prihodu nacističnih vojakov in po navijaško spodbujajo »svoje« med rekonstrukcijo zgodovinskega zločina. In ko se režiserkine oči zarosijo, je naše razumevanje njenega počutja popolno.</p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-7HDpp2UjIcg/X8t8b4C2snI/AAAAAAAAVkQ/gHTj2hm0Zpg0knExkxr1iaqXYs2oJMr1QCPcBGAsYHg/s1030/4.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-7HDpp2UjIcg/X8t8b4C2snI/AAAAAAAAVkQ/gHTj2hm0Zpg0knExkxr1iaqXYs2oJMr1QCPcBGAsYHg/w200-h39/4.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p><p style="text-align: center;"><br /></p><p><br /></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0Ljubljana, Slovenija46.0569465 14.50575150.64274510885255154 -55.8067485 90 84.8182515tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-90189144307723547802020-12-02T11:39:00.001+01:002020-12-03T17:43:12.422+01:00Mangrove (2020)<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-0OIbmhD6afo/X8duVS9prAI/AAAAAAAAVjY/XdpLF1b0yGsCItX517eRG61Qf2MfyAwkgCPcBGAsYHg/s1000/mangroove%2B1.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="563" data-original-width="1000" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-0OIbmhD6afo/X8duVS9prAI/AAAAAAAAVjY/XdpLF1b0yGsCItX517eRG61Qf2MfyAwkgCPcBGAsYHg/w640-h360/mangroove%2B1.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: x-small;">Small Axe: Mangrove (2020), Foto:BBC</span></td></tr></tbody></table><br /><div style="text-align: left;"><br /></div><div style="text-align: center;">Slovenski naslov: <b>Majhna sekira: Mangrove </b></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;">Drugi naslovi:<b> Small Axe: Manegrove</b></div><div style="text-align: center;">Država:<b> VB</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>angleščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2020</b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>drama, zgodovinski</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>127' </b>, <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt10551100/" target="_blank">Imdb</a></b> </div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Steve McQueen</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Alastair Siddons, Steve McQueen</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo:<b> Letitia Wright, Shaun Parkes, Malachi Kirby, Rochenda Sandall, Alex Jennings, Jack Lowden, Gershwyn Eustache Jnr, Gary Beadle, Llewella Gideon, Nathaniel Martello-White</b></div></div><p><br /></p><p style="text-align: justify;"><i>Majhna sekira </i>je projekt, o katerem se je govorilo še preden se je Steve McQueen vpisal v zgodovino kot prvi temnopolti režiser z oskarjem za najboljši film (<i>12 let suženj</i>, 2013). V zahodnem Londonu rojeni režiser in scenarist, sicer potomec priseljencev s Karibskih otokov (mama je rojena na Trinidadu, oče na Grenadi), je idejo za mini-serijo začel razvijati leta 2010 in nekaj osnutkov je bilo dokončanih že leta 2012. Projekt nato za nekaj časa postavljen na stranski tir, toda McQueen se mu je ponovno vrnil v letu 2015, ko je uvidel, da iz zbranega materiala lahko posname več samostojnih filmov. Zamisel je dokončno uresničena letos – McQueen je pod okriljem BBC-ja in Amazona dokončal pet samostojnih filmov, ki se osredotočajo na zgodovino karibske skupnosti v Londonu med 60-imi in 80-imi leti prejšnjega stoletja. Štiri izmed petih filmov temeljijo na resničnih dogodkih, ena zgodba pa je zgrajena okoli izmišljenih likov in dogodkov.</p><p style="text-align: justify;">Prvi v nizu petih filmov z naslovom <i>Mangrove</i> nas pelje v leto 1968, ko je Frank Crichlow (Shaun Parkes) odprl Mangrove, prvo karibsko restavracijo v londonski četrti Nothing Hill. V četrti so svoj dom našle številne družine s Karibov in Crichlowa restavracija je takoj postala priljubljeno zbirališče lokalnega prebivalstva. Tod kmalu po odprtju se začnejo vrstiti racije, zaradi kateri vedno bolj narašča napetost med temnopoltim prebivalstvom in lokalno policijo. Rasistični poročnik Pulley (Sam Spruell) je dirigent rasistično motiviranih vpadov v restavracijo, katerih cilj je provokacija in dokončno zaprtje lokala. Zgodba se poleg Crichlowa osredotoča na več temnopoltih likov: aktivistko Altheo Jones-LeCointe, voditeljico britanske različice Črnih panterjev, pisatelja in aktivista Darcusa Howa, njegovo aktivistično partnerko Barbaro Beese in druge, ki so po nizu vpadov v restavracijo Mangrove in drugih incidentih organizirali protestni shod. Sprva miren shod se je sprevrgel v spopad s policijo, prišlo je do aretacij in sojenja Mangrovski deveterici, ki predstavlja pomemben mejnik v protirasističnem boju britanske črnske skupnosti. </p><p style="text-align: justify;">Oprostilna sodba za deveterico je prvi primer, s katerim je sodna oblast potrdila, ali bolje rečeno priznala obstoj načrtovanega, rasno motiviranega šikaniranja državljanov s strani londonske policije. Verjetno ni potrebno posebej izpostavljati osebno noto, ki jo za McQueena in mnoge Britance karibskih korenin ima projekt <i>Majhna Sekira.</i> Prvi in obenem najdaljši izmed petih filmov je odprl 58. izdajo Newyorškega filmskega festivala, nakar je sledila novembrska televizijska premiera. <i>Mangrove</i> je zgodovinska drama z visoko produkcijsko vrednostjo in pričakovano verno rekonstrukcijo zgodovinskega obdobja – interieri, prizori na prostem, rekviziti, kostumografija, govorjenje in druge do potankosti premišljene podrobnosti nas učinkovito vrnejo na konec 60-ih, v čas ko je institucionalni rasizem bil nekaj povsem običajnega. McQueen je zavestno postavil skupino pred posameznika in se osredotočil na <i>Mangrovsko deveterico</i> z jasnim ciljem približati trenutek in okoliščine, v katerih je prišlo do formiranja kritične mase, ki je sprožila spremembo. Iz te razdrobljenosti na več likov (površni fokus je na lastniku restavracije Mangrove) film sicer izgubi nekaj ostrine, ki bi bila dosežena z osredotočanjem ne enega ali manj likov, vendar je s tem gledalcu približana močna kolektivna izkušnja doživljanja institucionalne diskriminacije. Filmu bi do neke mere lahko očitali preveč striktno delitev na dobre in slabe, rasiste in nerasiste, vendar je obenem potrebno razumeti, da enodimenzionalnost antagonistov odseva splošno klimo britanske družbe s konca 60-ih let prejšnjega stoletja. Zgodba v polnem sijaju zasije v drugem delu, ko spremljamo sodni proces, v katerem najdemo nekaj za sodne drame značilnih vzorcev, skozi katere McQueen ne ustvari samo čustveni vrhunec filma – sodni proces je odlično izkoriščena priložnost za zaokrožitev motiva institucionalnega rasizma in krasna manifestacija igralskega potenciala prepričljive zasedbe, med katero posebno mesto pripada odlični Letitii Wright.</p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-bHbRRW3SnAI/X8ds09P54NI/AAAAAAAAVi8/hJDGRpzdnA8IdWLYU6QyS5rgmWsFbc2IACPcBGAsYHg/s1030/4.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-bHbRRW3SnAI/X8ds09P54NI/AAAAAAAAVi8/hJDGRpzdnA8IdWLYU6QyS5rgmWsFbc2IACPcBGAsYHg/w200-h39/4.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-size: large;"><br /></span></u></b></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-87885274334324487242020-11-30T10:06:00.000+01:002020-11-30T10:06:23.485+01:00Lovecut (2020)<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-PIhENf5EK0Y/X8S1WBLq00I/AAAAAAAAViI/k_JMNQ6MUrsYZb8R1br6qqBUeSRBWjQoQCPcBGAsYHg/s512/lc1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="288" data-original-width="512" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-PIhENf5EK0Y/X8S1WBLq00I/AAAAAAAAViI/k_JMNQ6MUrsYZb8R1br6qqBUeSRBWjQoQCPcBGAsYHg/w640-h360/lc1.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: x-small;">Sara Toth in Lovecut (2020), Foto: Diagonale</span></td></tr></tbody></table><br /><div style="text-align: left;"><br /></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;">Slo naslov: <b>-</b></div><div style="text-align: center;">Država: <b>Avstrija, Švica</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>nemščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2020</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>94'</b>, <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt7613162/" target="_blank">Imdb</a></b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>drama</b></div><div style="text-align: center;">Režija:<b> Iliana Estañol, Johanna Lietha</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij:<b> Iliana Estañol, Johanna Lietha</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo: S<b>ara Toth, Kerem Abdelhamed, Max Kuess, Luca von Schrader, Melissa Irowa, Valentin Gruber, Doris Schretzmayer, Marcel Mohab</b></div></div><div style="text-align: center;"><b><br /></b></div><p style="text-align: justify;">Motivi odraščanju mladih ljudi, zmedenih in negotovih duš v iskanju ljubezni in identitete, so v rokah spretnega pripovedovalca vedno hvaležno gradivo. Z mladimi ljudmi na prehodu iz otroštva v odraslost se ukvarja tudi avstrijska drama<i> Lovecut</i>, prvenec mednarodnega tandema Iliana Estanol - Johanna Lietha. V fokusu je šest najstnikov, oziroma trije pari na tranziciji v odraslost, ki v enem najbolj čustvenih in nepremišljenih obdobij življenja eksperimentirajo z ljubeznijo, alkoholom, drogami in še čem. <i>Lovecut</i> sicer ne prinaša veliko novega, a je obenem dobrodošla posodobitev motivov, ki starejšim gledalcem ponuja dokaj veren prikaz sveta, v katerem odraščajo prihajajoče generacije. </p><p style="text-align: justify;">Sodobna tehnologija pričakovano igra eno ključnih vlog in je na nek način osnovno sredstvo, brez katerega mladina ne bi znala konzumirati življenja. Anna in Jakob sta par, ki raziskovanje seksualnosti dokumentira z mobilnimi telefoni. Zadeva je sprva nedolžna, v domeni njune zasebnosti, toda njuno razmerje se znajde na spolzkih tleh, ko par sklene svoje posteljne podvige ponuditi eni izmed spletnih platform z vsebino za odrasle. </p><p style="text-align: justify;">16-letna Luka in leto starejši Ben sta se našla s pomočjo aplikacije za zmenke. Njeno življenje je zaznamovano z družinsko disfunkcijo in s tem povezano čustveno nedostopnostjo, njegovo realnost pa je izoblikoval zgodnji stik s kriminalom in slabe navade, ki bodo zanj zelo kmalu, po prestopu praga polnoletnosti, postal veliko resnejši problem. </p><p style="text-align: justify;">Tretji par sta Alex in Momo, ki že nekaj čas komunicirata zgolj skozi spletno video klepetalnico. Njun odnos se je sčasoma razvil do te mere, da je edina pot, ki jo lahko ubereta, srečanje v živo. Sprva se zdi, da je Alex tisti, ki v razmerje ne vstopa povsem iskreno, toda za njegovim taktiziranjem se skriva resna težava, ki lahko v hipu prežene zanj pošteno ogreto Momo. </p><p style="text-align: justify;"><i>Lovecut</i> bi glede na obravnavano temo zlahka zašel v nepomembno, površno eksploatacijo mladine v občutljivem obdobju, vendar avtorici na srečo ves čas ostajata na objektivni, neobsojevalni distanci. Film se previdno izogne zdrsu v eksplicitnost, a obenem dovolj prepričljivo pokaže najstniško seksualnost, kot eno ključnih komponent odraščanja. Zgodba nas nekajkrat sicer popelje na tanek led obsodbe in nerazumevanje, a nato vedno najde tehtne razloge, s katerimi racionalno utemelji neracionalna dejanja protagonistov.<i> Lovecut</i> je film o današnji mladini, za današnjo mladino, ki na enem nivoju le-tej pomaga prepoznati pasti sodobnega odraščanja. Na nekem drugem nivoju pa lahko govorimo o filmu za odrasle, ki vzpostavlja most med mladino in odraslimi tako, da slednjim omogoča vpogled v intimo mladih, skozi katero je lažje razumeti konstantno spremljajoče se modele odraščanja. Pomaga razumeti, da je odraščanje, tako kot vse ostalo, evolvira, se konstantno spreminja in ubira nove poti, ki se pogosto kosajo z nazori starejših generacij. Ta zapis bom sklenil s pohvalo selekcije in prispevka mladih igralcev, ki s svojimi naturalističnimi nastopi zgodbi vlijejo potrebno pristnost in prepričljivost. </p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-_vG6WCU0eno/X8S1Oz_9CvI/AAAAAAAAViE/quwBWQXfat8SadsJCbzdkvukpzkg_bctwCPcBGAsYHg/s1030/3.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-_vG6WCU0eno/X8S1Oz_9CvI/AAAAAAAAViE/quwBWQXfat8SadsJCbzdkvukpzkg_bctwCPcBGAsYHg/w200-h39/3.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0Ljubljana, Slovenija46.0569465 14.5057515-2.1443795116038729 -55.8067485 90 84.8182515tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-51793751746214034802020-11-27T16:12:00.004+01:002020-11-27T18:36:34.215+01:00Moving On (2019)<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-NEgFJ-iH2hY/X8EWaC3PuUI/AAAAAAAAVhU/tNXx45whPIgUMCgDbPxhOmU4vHGU1WTOwCPcBGAsYHg/s2048/mo1.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1152" data-original-width="2048" height="360" src="https://1.bp.blogspot.com/-NEgFJ-iH2hY/X8EWaC3PuUI/AAAAAAAAVhU/tNXx45whPIgUMCgDbPxhOmU4vHGU1WTOwCPcBGAsYHg/w640-h360/mo1.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"> <span style="font-size: x-small;">Yang Heung-ju & Park Hyeon-yeong in Movin On (2019), Foto:IFFR</span></td></tr></tbody></table><br /><div style="text-align: left;"><br /></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;">Slo naslov: -</div><div style="text-align: center;">Izvirni naslov: <b>Nam-mae-wui yeo-reum-bam</b></div><div style="text-align: center;">Angleški naslov: <b>Moving On</b></div><div style="text-align: center;">Država:<b> Južna Koreja</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>korejščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2019</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>105'</b>, <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt12840926/" target="_blank">Imdb</a></b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>drama</b></div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Yoon Dan-Bi</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Yoon Dan-Bi</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo: <b>Choi Jung-Un, Yang Heung-Ju, Park Hyeon-Yeong, Park Seung-Jun, Kim Sang-Dong</b></div></div><p><br /></p><p style="text-align: justify;">Južnokorejski mainstream zadnjih nekaj let le izjemoma uspe ponuditi zgodbe z dodano vrednostjo. Med ponudbo bolj ali manj prevladujejo generične kriminalke, politični in vohunski trilerji, zgodovinski spektakli... Zdi se, da zgodbe vredne gledanja umikajo na neodvisno sceno, kjer mladi, nadobudni ustvarjalci veliko lažje realizirajo svoje projekte. V to kategorijo nedvomno sodi družinska drama Moving on, celovečerni prvenec 30-letne Yoon Dan-bi, režiserkino diplomsko delo na eni izmed južnokorejskih filmskih univerz.</p><p style="text-align: justify;">Junaki njene zgodbe so člani običajne korejske družine, ki se v posebnih okoliščinah zberejo v stari družinski hiši. Yoon nam družinske relacije v največji meri približa skozi perspektivo dveh otrok, najstnice Okje in njenega bratca Dongjuja, ki se ob koncu šolskega leta skupaj z očetom preselita v hišo starega očeta, ki ga komaj poznata. Dedek je hudo bolan in čas je, da svoj delež odgovornosti prevzame njun oče. Otroka tako končata v prijetni stari hiši, ki je v družinski lasti že pol stoletja, kjer se počasi privajata na novo okolje in življenje ob dedku, preprostem človeku zelo mirnega značaja. Kmalu izvemo, da pomoč bolnemu očetu ni bila edina motivacija pri odločitvi za preselitev v družinsko hišo – Okja in Dingju se namreč privajata na življenje brez matere, ki se je po ločitvi od njunega očeta odločila za nov začetek. Materino obračanje hrbta je še posebej težko padlo Okji, ki je dovolj stara, da dovolj jasno razume, kaj se dogaja okoli nje. Da dojame zakaj je oče, po zlomu njegovega malega, nikoli uspešnega podjetja, prisiljen prodajati fejk superge iz njegovega malega, neuglednega kombija. Več sproščenosti in smeha v hišo prinese prihod očetove sestre (tudi ona je v neprijetni fazi ločitve), s katero se Okju dobro ujame, saj v njej najde prijateljico in nadomestno mamo.</p><p style="text-align: justify;">Odraščajoča najstnica se poleg tega sooča z lastnimi, za najstniška leta značilni težavami – od negotovosti in nezadovoljstva z lastno podobo, do nerazumevanja s fantom, s katerim se občasno dobiva. Skozi to primarno perspektivo otroka, ki se bliža težavnem prestopu v odraslost, režiserka z veliko senzibilnosti in razumevanja raziskuje življenja treh generacij zbranih pod eno streho. V tem je zelo uspešna tudi zato, ker ji v sodelovanju s krasnimi igralci uspe zgodbo zapolniti z mnogimi pristnimi prizori iz vsakdanjega življenja, skozi katere so liki izoblikovani v ljudi, do katerih ni težko razviti naklonjenosti in razumevanja. Življenje v razpadli družini in finančne zagate starejših, mladi junakinji gotovo ne ponujajo privlačno podobo odraslosti. Prav v tem segmentu me je navdušila prepričljivost, s katero so v univerzalno razumljiv kontekst postavljene napake in nepopolnosti protagonistov, ki jih v seštevku delajo bolj pristne, bolj človeške. Verjetno najboljši kompliment, ki si ga temu odličnemu prvencu podelili nekateri novinarji je ocena, da so občutki ob gledanju podobni izkušnji gledanja filmov japonskega mojstra Hirokazuja Kore-edaja. Za mlado, obetavno avtorico, je takšna primerjava nedvomno veliko priznanje in spodbuda za nadaljnje piljenje lastnega filmskega izraza. Film je nenazadnje prejel več nagrad na pomembnem južnokorejskem festivalu v Busanu in nagrado Bright Future Award v Rotterdamu. Toplo priporočam.</p><p><br /></p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-_8AmeP6vLRE/X8EWLbIVvJI/AAAAAAAAVhA/iJWwKmB1QBgGRaJMgxwaFdbhQEnCeRm2wCPcBGAsYHg/s1030/4.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-_8AmeP6vLRE/X8EWLbIVvJI/AAAAAAAAVhA/iJWwKmB1QBgGRaJMgxwaFdbhQEnCeRm2wCPcBGAsYHg/w200-h39/4.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-1742925465655421192020-11-24T14:35:00.002+01:002020-11-24T14:35:37.769+01:00Mila (2020)<div style="text-align: left;"><span style="font-family: inherit; font-size: large;"><i>aka</i> <b>Apples</b></span></div><div style="text-align: left;"><span style="font-family: inherit;"><table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-fKbxfyOOQsc/X70LkRyftvI/AAAAAAAAVgk/NNyxmuqRAS4QscMzg487-p6W9GK-ZLmTACPcBGAsYHg/s1440/mila%2B1.png" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1080" data-original-width="1440" height="480" src="https://1.bp.blogspot.com/-fKbxfyOOQsc/X70LkRyftvI/AAAAAAAAVgk/NNyxmuqRAS4QscMzg487-p6W9GK-ZLmTACPcBGAsYHg/w640-h480/mila%2B1.png" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: x-small;"><span style="text-align: left;">Aris Servetalis in Mila (2020), Director: </span><span style="text-align: left;">Christos Nikou</span></span></td></tr></tbody></table><b><br /></b></span></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;"><span style="font-family: inherit;">Slo naslov: </span><b style="font-family: inherit;">Sadeži pozabe</b></div><span style="font-family: inherit;"><div style="text-align: center;"><span style="font-family: inherit;">Drugi naslovi:</span><b style="font-family: inherit;"> Apples</b></div><div style="text-align: center;"><span style="font-family: inherit;">Država: </span><b style="font-family: inherit;">Gračija, Poljska, Slovenija</b></div><div style="text-align: center;"><span style="font-family: inherit;">Jezik: </span><b style="font-family: inherit;">grščina</b></div><div style="text-align: center;"><span style="font-family: inherit;">Leto: </span><b style="font-family: inherit;">2020</b></div><div style="text-align: center;"><span style="font-family: inherit;">Dolžina: </span><b style="font-family: inherit;">91'</b><span style="font-family: inherit;">, </span><b style="font-family: inherit;"><a href="https://www.imdb.com/title/tt10110614/" target="_blank">Imdb</a></b></div><div style="text-align: center;"><span style="font-family: inherit;">Žanri: </span><b style="font-family: inherit;">drama, komedija</b></div><div style="text-align: center;"><span style="font-family: inherit;">Režija:</span><b style="font-family: inherit;"> Christos Nikou</b></div><div style="text-align: center;"><span style="font-family: inherit;">Scenarij: </span><b style="font-family: inherit;">Christos Nikou, Stavros Raptis</b></div><div style="text-align: center;"><span style="font-family: inherit;">Igrajo: </span><b>Aris Servetalis</b><span style="font-family: inherit;"><b>, Sofia Georgovasili, Anna Kalaitzidou, Argyris Bakirtzis</b></span></div><div style="text-align: center;"><span style="font-family: inherit;"><b><br /></b></span></div></span></div><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: inherit;">Nagrada vodomec za najboljši film tekmovalnega sporeda 31. Liffa je pripadla grško-poljsko-slovenski koprodukciji <i>Sadeži pozabe</i>. Celovečerni prvenec grškega režiserja in scenarista Christosa Nikouja, samoukega filmarja, ki se je, med drugim, v vlogi pomočnika režije kalil pri slavnem rojaku Yorgosu Lanthimosu in še slavnejšem Richardu Linklaterju, je po premieri v Benetkah in dobrem sprejemu v Torontu prišel tudi na sočno stran Alp, čeprav smo ga zaradi epidemije lahko gostili zgolj v naših domovih. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: inherit;">Prav epidemija je ena pomembnejših sestavin <i>Sedežev pozabe</i>, saj je eden pomembnejših elementov zgodbe postavljene v čas, ki ga lahko opredelimo kot nedavno preteklost, hitro šireča se amnezija, s katero se spopada vedno več ljudi. Žrtve skrivnostne bolezni se naenkrat znajdejo v stanju, ko več ne vedo kdo so, kaj delajo in od kje prihajajo. In če v trenutku ko se to zgodi s seboj ne nosijo dokumentov, je zadeva toliko bolj resna, a vseeno rešljiva, saj izgubljeno identiteto lahko povrnejo partnerji, sorodniki ali prijatelji. Težava je težje rešljiva, če se kaj takega zgodi kakemu samotarju brez prijateljev in sorodnikov, glede na število novih primerov pa je obenem vedno večja možnost, da je tudi tiste, ki lahko nekoga identificirajo, napadel virus pozabe. Naraščajoče število primerov narekuje odpiranje novih bolnišničnih oddelkov, na katerih izvajajo programe vzpostavljene za pomoč ljudem brez identitete, s katerimi paciente s popolno amnezijo počasi vključujejo nazaj v življenje. Za takšne težje primere je edina rešitev nov začetek – počasna graditev identitete skozi skrbno načrtovan program ustvarjanja novih spominov, s katerimi pacienti postopoma gradijo novo identiteto.</span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: inherit;">Top zvok, ki ga slišimo v prvem kadru prihaja iz sobe, v kateri glavni junak, 40-letni Aris, z glavo preizkuša trdoto sten njegovega stanovanja. V teh uvodnih minutah se seznanimo z depresivnim stanjem našega junaka, med tem ko v ozadju odmevajo medijska poročila o epidemiji in odpiranju novih bolnišničnih oddelkov za paciente z amnezijo. Izhodišče za še eno značilno grško mešanico drame in komedije absurda je tako vzpostavljeno – <i>Sadeži pozabe</i> so namreč film, ki dodatno napenja jadra novega grškega vala (v medijih prevladuje termin „čudaški val“), s suvereno konstrukcijo samosvojega sveta, v katerem veljajo neke druge zakonitosti. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: inherit;">Ena izmed kvalitet </span><i style="font-family: inherit;">Sadežev pozabe</i><span style="font-family: inherit;"> je enostavnost in neprisiljenost, s katero gledalci sprejemamo pripovedno logiko in pravila, ki jih pred nas postavi zgodba. Režiserja Christosa Nikouja so v nekem intervjuju spraševali, ali se je med pisanjem zgodbe konzultiral z medicinsko stroko. Odgovor je bil negativen, saj je od samega začetka izhajal iz predpostavke, da za razumevanje in sporočilno prepričljivost ne potrebuje znanstveno usmerjenega pristopa. Sam se s takšno izbiro ne bi mogel bolj strinjati, saj med ogledom v nobenem trenutku nisem podvomil v kredibilnost dogajanja ali motivacije protagonistov. Nikou z veliko elegance in enostavnosti vodi zgodbo, ki v pravem ritmu, sproti, ponuja odgovore na vprašanja, ki nas begajo in lepo zlaga s subtilnim humorjem prepletena vzročno-posledična sosledja, skozi katera spoznavamo svet glavnega junaka in se z njim vedno bolj identificiramo. Čeprav razplet misterija okoli junakove amnezije lahko naslutimo že prej, pričakovanost ponujenih odgovorov filmu ne škodi in mu ne odvzame niti kanček čustvenega naboja. </span><i style="font-family: inherit;">Sadeži pozabe </i><span style="font-family: inherit;">so film subtilnega čustvovanja, drobnih nasmehov, previdnega optimizma in vedno prisotne melanholije, skozi katere Nikou raziskuje občutke povezane z izgubo, identiteto, selektivnostjo spomina, ter načine na katere ti občutki definirajo naš obstoj. </span></p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-family: inherit; font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-uEyazlNaRYI/X70J0vMD9SI/AAAAAAAAVgI/9NcltdBh7gsOG-IrotronrACsu3kZ7vZACPcBGAsYHg/s1030/4.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-uEyazlNaRYI/X70J0vMD9SI/AAAAAAAAVgI/9NcltdBh7gsOG-IrotronrACsu3kZ7vZACPcBGAsYHg/w200-h39/4.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-family: inherit; font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-83363009538473185322020-11-21T14:34:00.001+01:002020-11-21T14:35:00.330+01:00Gagarine (2020)<div style="text-align: left;"><table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-a7j3L9ZMqhQ/X7kW87jQPLI/AAAAAAAAVfU/OYJ9HVaRAAYodBXYb9AohUNpz61oqAEFQCPcBGAsYHg/s960/g1.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="550" data-original-width="960" height="366" src="https://1.bp.blogspot.com/-a7j3L9ZMqhQ/X7kW87jQPLI/AAAAAAAAVfU/OYJ9HVaRAAYodBXYb9AohUNpz61oqAEFQCPcBGAsYHg/w640-h366/g1.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><b style="font-family: courier; text-align: left;"><span style="font-size: x-small;">Alséni Bathily in Gagarine (2020)</span></b></td></tr></tbody></table><br /><div style="text-align: center;"><span style="font-family: courier;"><br /></span></div></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;"><span style="font-family: courier;">Slovenski naslov: </span><b style="font-family: courier;">Gagarin</b></div><span style="font-family: courier;"><div style="text-align: center;">Država: <b>Francija</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>francoščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto:<b> 2020</b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>drama</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>95' </b>, <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt12444424/" target="_blank">Imdb</a></b> </div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Fanny Liatard, Jérémy Trouilh</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Benjamin Charbit, Fanny Liatard, Jérémy Trouilh</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo: <b>Alséni Bathily, Lyna Khoudri, Finnegan Oldfield, Denis Lavant</b></div></span></div><p><span style="font-family: courier;"><br /></span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;"><i>Gagarin</i> je eden izmed petih celovečercev tekmovalne sekcije Perspektive, ki nam ga v letošnji, z epidemijo močno okrnjeni konkurenci, ponuja 31. Liffe. Film, ki ga podpisuje francoski kreativni duo Fanny Liatard in Jérémy Trouilh odprejo arhivski posnetki iz 60-ih let, narejeni med obiskom Jurija Gagarina, prvega človeka v vesolju, po katerem so poimenovali takrat odprti stanovanjski kompleks v pariškem predmestju. Betonski kolos je šestdeset let kasneje pred rušitvijo, ki jo mnogi prebivalci dotrajanega, slabo vzdrževanega kompleksa na vsak način želijo preprečiti. Eden izmed njih je 16-letni Jurij, ki ga podobno kot njegovega slavnega soimenjaka od malih nog privlačijo zvezde in človekova pot v vesolje. O tem pričajo plakati, skice in risbe na stenah njegove sobe, njegova navdušenost nad znanstveno-tehničnimi dosežki človeštva pa je v njem spodbudila kreativnost, ki jo skupaj z najboljšim prijateljem Houssamom v zadnjem obdobju usmerja v vzdrževalna dela na celotnem stanovanjskem kompleksu. Dokončna odločitev o rušitvi je namreč odvisna od poročila komisije, ki bo kmalu ocenjevalo stanje stavbe in na podlagi tega sprejelo odločitev o (ne)rušitvi. Na pomoč jima kmalu priskoči še iznajdljiva Diane, mlada Romkinja, ki s svojo nomadsko družino živi v divjem prikoličarskem naselju v neposredni bližini. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Za odraščajočega junaka je blokovsko naselje edini dom, ki ga pozna. Prijazen fant njegovega kova bi drugje, potem ko ga zapusti neodgovorna mati, najbrž bil prepuščen samemu sebi. Toda v Cité Gagarine, med pisano skupino avtsajderjev z vseh vetrov so stakne tesne vezi, zavoljo katerih fant vendarle ni sam. Skupnost namreč prevzame vlogo nadomestne matere, zato ni težko razumeti fantovih prizadevanj za preprečitev rušenja stavbe. Načrtovano rušenje bi odrezalo popkovino, ki ga povezuje s skupnostjo in ga potisnilo na pot (pre)hitrega odraščanja. S tem zapletom se poleg motiva ločitve mladega človeka od doma naslavlja širše pojmovanje doma kot takšnega in razmislek o naravi medsebojnih relacij na takšnih krajih. Zdi se, da so vezi na socialnem robu veliko pristnejše, bolj človeške, kot v bogatejših delih mest, kjer ljudje svoja življenja živijo za visokimi ograjami, v ozkih (družinskih in interesnih) krogih. Znotraj te večje slike, ki raziskuje odnos ljudi do mest in krajev s katerimi so neločljivo povezana desetletja spominov, je umeščena zgodba o težavnem odraščanju, prijateljstvu in prvi ljubezni. Film privlačnost dolguje simpatičnosti ključnih akterjev in zanimivem zasuku v domeno sanjske, rahlo surrealistične percepcije sveta skozi oči fanta soočenega z grdo resnico. Njegov pobeg v domišljijski svet je odlično izkoriščen za impresivne scenografske rešitve, skozi katere so domiselno uresničene Jurijeve fantazije. S preobrazbo delov zapuščenega stanovanjskega kompleksa v vesoljsko plovilo je ustvarjen mikrokozmos, v katerem junak kot samotni astronavt na vesoljski misiji najde varno zavetje, smisel in nadomestek izgubljenega doma. </span></p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-family: courier; font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-IQOeoCcIAc0/X7kV3VvgrFI/AAAAAAAAVe4/rNk1l6UYWkUsnZAvn-6d7pwbW7SvF-LcQCPcBGAsYHg/s1030/3inpol.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-IQOeoCcIAc0/X7kV3VvgrFI/AAAAAAAAVe4/rNk1l6UYWkUsnZAvn-6d7pwbW7SvF-LcQCPcBGAsYHg/w200-h39/3inpol.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-family: courier; font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-7324558358426183782020-11-19T22:51:00.000+01:002020-11-19T22:51:53.137+01:00Martin Eden (2019)<div style="text-align: left;"><table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-Werewfla-vU/X7bnDpr96rI/AAAAAAAAVeU/HTqR08SVfocadrmmO7cwfc5RQezvcrS1gCPcBGAsYHg/s1200/martineden_0HERO.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="600" data-original-width="1200" height="320" src="https://1.bp.blogspot.com/-Werewfla-vU/X7bnDpr96rI/AAAAAAAAVeU/HTqR08SVfocadrmmO7cwfc5RQezvcrS1gCPcBGAsYHg/w640-h320/martineden_0HERO.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: x-small;">Luca Marinelli in Martin Eden (2019), Foto: Tiff</span></td></tr></tbody></table><br /><span style="font-family: courier;"><br /></span></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;"><span style="font-family: courier;">Slovenski naslov: </span><b style="font-family: courier;">Martin Eden</b></div><span style="font-family: courier;"><div style="text-align: center;">Država: <b>Italija</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>italijanščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2019</b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>drama, romantični</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>129'</b>, <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt4516162/" target="_blank">Imdb</a></b> </div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Pietro Marcello</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Maurizio Braucci, Pietro Marcello, Jack London (knjiga)</b></div><b><div style="text-align: center;"><b>Igrajo: Luca Marinelli, Jessica Cressy, Denise Sardisco, Vincenzo Nemolato, Carmen Pommella, Carlo Cecchi</b></div></b></span></div><p><span style="font-family: courier;"><br /></span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;"><i>Beli očnjak</i> je za mnoge prva knjiga, na katero povežemo lik in delo ameriškega pisatelja Jacka Londona. Številne adaptacije te velike knjižne uspešnice so naredile svoje, toda London je avtor, ki nam je zapustil še veliko izvrstnih del. Pisateljev delno biografski roman <i>Martin Eden</i> je najprej v več delih izhajal v neki literarni reviji, leta 1909 pa je prvič objavljen kot celota. Prva filmska adaptacija je po podatkih dostopnih na spletišču Imdb prišla davnega leta 1914, leta 1942 so posneli <i>Pustolovščine Martina Edena</i> z Glennom Fordom in Claire Trevor, v 70-ih letih pa so svojo filmsko različico romana dodali še Rusi. Dobro stoletje po izidu knjige smo dobili nedvomno najbolj impresivno adaptacijo romana v režiji italijanskega režiserja Pietra Marcella, uveljavljenega avtorja dokumentarnih filmov, ki je z naslovnim podpisal svoj drugi igrani celovečerec.</span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Njegova razmeroma svobodna adaptacija je postavljena na italijanski jug, na širše območje Neaplja in nima jasno določenega zgodovinskega obdobja, a je v zgodbi najbolj izrazito čuti vzdušje 60-ih in 70-ih let prejšnjega stoletja. Marcello je zgodbo zabeležil na 16mm filmski trak, ki s svojo zrnato mehkobo učinkovito obuja duh preteklih časov. Ljubezen je gonilna sila številnih zgodb in tudi za revnega mornarja Martina Edena bi se marsikaj v življenju razpletlo drugače, če ne bi srečal lepe Elene. Spoznal jo je po naključju – iz rok nasilneža je rešil mladenkinega brata in premožna meščanska družina ga je v zahvalo povabila na kosilo. Bila je to ljubezen na prvi pogled, pomembno vlogo v Martinovem vsesplošnem navdušenju nad mlado Eleno pa je odigrala njena olika in izobraženost. Odprti mladenič je v hipu vedel, da želi biti del visoke družbe in uživati v pisani besedi, slikarstvu, glasbi... Ti privilegiji višjih slojev so kot magnet privlačili inteligentnega mornarja, ki je z velikim navdušenjem začel odkrivati književnost, ki ga je nato prevzela do te mere, da je tudi sam sklenil postati pisatelj. Navkljub dejstvu, da so ga vsi, vključno z njegovo preljubo Eleno opozarjali, da je za kaj takega premalo izobražen in brez pravega potenciala. Toda že ob tistem prvem kosilu v visoki družbi je bilo očitno, da je Martin človek pronicljivega duha, ki zna prepoznati zakonitosti, na katerih počiva družbena struktura in hierarhija. Ko začuti tiho obsojanje njegovega neuglajenega uživanja v hrani, ki so jo predenj postavili gostitelji, le-te preseneti z malo filozofsko domislico, katere ključna elementa sta žemljica in omaka v njegovem krožniku.</span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Že ta preblisk je nekako napovedal, da imamo opravka z delom, ki nam na krožnik bo naložilo veliko več od klasične romantične zgodbe. </span><i style="font-family: courier;">Martin Eden</i><span style="font-family: courier;"> je fascinantna adaptacija literarnega dela, s katero je Pietro Marcello ustvaril kompleksno fuzijo različnih motivov, ki iz domene osebnega videnja sveta naslavljajo večja in pomembnejša socialna vprašanja. V liku glavnega junaka, posebneža, ki pooseblja idejo individualizma in samosvojega, unikatnega pogleda na svet, je vzpostavljena ideja soočenja posameznika z družbo. Ta samouki pisatelj v interakciji s svetom počasi prepoznava pomembna socialna vprašanja in mehanizme, ki regulirajo družbeni red. Ugotovitve so jasne – vsesplošna razgledanost, izobrazba in kultura so manjkajoče sestavine, ki delavskemu razredu preprečujejo boljše življenje, kontrola teh dobrin pa je eno izmed močnejših orodij v rokah vladajoče kaste, katere glavni in edini cilj je ohranitev trenutnega razmerja moči. Izpostaviti velja tudi na videz kontradiktorno kritiko individualizma, ki jo slišimo iz ust samega glavnega protagonista, ki na neki točki ugotavlja, kako zelo blizu sta individualizem in konformizem, četudi sam, skupaj s svojimi najtesnejšimi sodelavci, v kasnejši fazi življenja postane ogledni primer pravilnosti v mladosti izraženih prepričanj. </span><i style="font-family: courier;">Martin Eden </i><span style="font-family: courier;">je film, v katerem premišljeni vizualni koncept ima še kako pomembno vlogo – poleg že omenjene odločitve za 16mm filmski trak je potrebno izpostaviti še kostumografijo in scenografijo, ki pomagata v časovni nedoločljivosti in univerzalnosti zgodbe, vse skupaj pa je obogateno s prepričljivimi montažnimi rešitvami v odsekih, v katerih se igrane komponente všečno prepletajo z resničnimi arhivskimi posnetki. Vse skupaj s svojim izvrstnim nastopom zaokroži glavni igralec Luca Marinelli (nagrada za najboljšega igralca v Benetkah), ki nam je izvrstno približal vso kompleksnost naslovnega junaka.</span></p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-family: courier; font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-YJsxu8UDzmw/X7bnZRX1DPI/AAAAAAAAVec/Yh_zcewKp6EXYCIP3c6rUjsI26Yk0ULDQCPcBGAsYHg/s1030/4.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-YJsxu8UDzmw/X7bnZRX1DPI/AAAAAAAAVec/Yh_zcewKp6EXYCIP3c6rUjsI26Yk0ULDQCPcBGAsYHg/w200-h39/4.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-family: courier; font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0Ljubljana, Slovenija46.0569465 14.505751517.746712663821157 -20.650498499999998 74.367180336178848 49.6620015tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-56248478517276645132020-11-16T16:36:00.003+01:002020-11-17T08:31:16.456+01:00The Dark End of the Street (2020)<br /><div style="text-align: left;"><table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-RukK1t9NsvQ/X7KbQj2NF8I/AAAAAAAAVbc/C1KCHHsnFPMLFYN0DPXcS0_8hFz1xcwRwCPcBGAsYHg/s1902/tdeots.png" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="827" data-original-width="1902" height="278" src="https://1.bp.blogspot.com/-RukK1t9NsvQ/X7KbQj2NF8I/AAAAAAAAVbc/C1KCHHsnFPMLFYN0DPXcS0_8hFz1xcwRwCPcBGAsYHg/w640-h278/tdeots.png" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="color: #444444; font-size: x-small;">The Dark End of the Street (2019), Foto: Gravitas Ventures</span></td></tr></tbody></table></div><div style="text-align: left;"><span style="font-family: courier;"><br /></span></div><div style="text-align: left;"><span style="font-family: courier;"><br /></span></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;"><span style="font-family: courier;">Slovenski naslov: </span><b style="font-family: courier;">-</b></div><span style="font-family: courier;"><div style="text-align: center;">Država:<b> ZDA</b></div><div style="text-align: center;">Jezik:<b> angleščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2020</b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>drama</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>69'</b>, <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt9552452/" target="_blank">Imdb</a></b> </div><div style="text-align: center;">Režija:<b> Kevin Tran</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Kevin Tran</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo: <b>Brooke Bloom, Lindsay Burdge, Anthony Chisholm, Jim Parrack, Jennifer Kim, Daniel K. Isaac, Scott Friend</b></div></span></div><p><span style="font-family: courier;"><br /></span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Ameriška predmestja so od nekdaj ploden teritorij za sumničavost, strah in paranojo. Temni kotički mestnih ulic vedno skrivajo misterij ali dva, prikrite grožnje pa le potrpežljivo čepijo v nekem temnem kotičku in čakajo na pravo priložnost. Ti občutki so gonilna sila zanimivega celovečernega prvenca ameriškega režiserja Kevina Trana (temelj zgodbe je avtorjev tri leta starejši kratki film), ki v slabih 70-ih minutah lepo zapakira več zanimivih epizod iz življenj svojih protagonistov. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Osrednji misterij je bolj v funkciji stimulacije domišljije lokalnega prebivalstva, kakor nas gledalcev, ki od samega začetka poznamo identiteto morilca, ki z umorom hišnega ljubljenčka ene izmed protagonistk sproži val nelagodja in ugibanj med prebivalci mirnega naselja. Iz vrst policije v javnost kmalu pricurlja informacija o tem, da je na delu najbrž serijski morilec, saj so v bližnji okolici zabeležili več podobnih primerov. Kakorkoli, to je zadosten razlog, da pokukamo v življenja lokalnega prebivalstva in skozi kratke in mestoma prepletajoče se vinjete dobimo presek življenja v ameriškem predmestju. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Protagonista ene izmed teh epizod sta mlada zakonca, ki se v pričakovanju prvega otroka vselita v hišo v predmestju. On na pragu prihajajočega očetovstva in s tem povezane odgovornosti želi izkoristiti eno izmed vedno bolj redkih priložnosti za žur. Zato sprejme povabilo svojega novega prijatelja in se udeleži zabave na njegovem domu. Nekako v istem času osamljena in ožaloščena lastnica umorjene mačke poišče uteho v družbi ostarelega vdovca, ki živi v hiši čez cesto, med tem ko vse skupaj z veliko radovednosti in kančkom univerzalno prepoznavne (dobro)sosedske vsiljivosti z distance opazuje še ena mlada družina. In med tem ko večina starejših protagonistov išče kanček razburjenja v svojih dolgočasnih življenjih, ravnodušna mladina ne kaže nobenega zanimanja za potekajočo dramo. Namesto tega raje igrajo igrice, skejtajo in neobvezno poležavajo na kavčih – to so pač privilegiji, ki si jih lahko privoščijo tisti, ki jim še ni potrebno odrasti. Toda prav eden izmed njih bo razrešil misterij in končal tedne nevarnega življenja, v katerih so lokalni prebivalci trepetali za usode svojih ljubljenčkov. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Kevin Tran je z zelo omejenim budžetom dosegel veliko – poleg solidne končne produkcijske vrednosti mu je uspelo kreirati všečno, rahlo temačno vzdušje in ponuditi prepričljive, mestoma zabavne izseke iz življenj zdolgočasenih, osamljenih in negotovih protagonistov. Vse vinjete sicer nimajo enakega učinka, saj nekatere učinkujejo bolje od drugih, vendar vse skupaj tvorijo dokaj koherentno celoto. Tran je talentiran avtor, ki je sodeč po naslovnem na dobri poti, in videli bomo, ali mu v prihodnosti bo uspelo kakovostno nadgraditi tukaj izkazani potencial.</span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;"><br /></span></p><p style="text-align: center;"><span style="font-family: courier; font-size: large;"><b><u>Ocena</u></b></span></p><p style="text-align: center;"><span style="font-family: courier; font-size: large;"><b></b></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><span style="font-family: courier; font-size: large;"><b><br /><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-YH9Fk_pHy4A/X7N8I7V75ZI/AAAAAAAAVdg/aPXGo--P71Afn9G4anUONf4vZFWBxeBoACPcBGAsYHg/s1030/3.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-YH9Fk_pHy4A/X7N8I7V75ZI/AAAAAAAAVdg/aPXGo--P71Afn9G4anUONf4vZFWBxeBoACPcBGAsYHg/w200-h39/3.png" width="200" /></a></div></b></span></div><span style="font-family: courier; font-size: large;"><b><br /><u><br /></u></b></span><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0Ljubljana, Slovenija46.0569465 14.505751517.746712663821157 -20.650498499999998 74.367180336178848 49.6620015tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-50339903078176905892020-11-15T11:32:00.005+01:002020-11-17T13:24:11.123+01:00Sheytan vojud nadarad (2020)<div style="text-align: left;"><span style="font-family: courier;"><span style="font-size: large;"><i>aka</i> <b>There Is No Evil</b></span></span></div><div style="text-align: left;"><span style="font-family: courier;"><table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="color: #ffa400; margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-sXwu03G8MkE/X7ECpvalC5I/AAAAAAAAVac/KOVUEI7UJNUMq0n1wUnA8HWFP-06Qf7SACPcBGAsYHg/s922/tine.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="608" data-original-width="922" height="422" src="https://1.bp.blogspot.com/-sXwu03G8MkE/X7ECpvalC5I/AAAAAAAAVac/KOVUEI7UJNUMq0n1wUnA8HWFP-06Qf7SACPcBGAsYHg/w640-h422/tine.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="color: #444444; font-size: x-small;">Sheytan vojud nadarad / There Is No Evil (2020), Foto: Liffe</span></td></tr></tbody></table><br /><br /><div style="text-align: center;">Slo naslov: <b style="font-weight: bold;">Zlo ne obstaja</b></div><div style="text-align: center;">Drugi naslovi: <b>There Is No Evil</b></div><div style="text-align: center;">Država: <b>Iran, Nemčija, Češka</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>perzijščina </b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2020</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>151</b>', <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt11697844/" target="_blank">Imdb</a></b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>drama</b></div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Mohammad Rasoulof</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Mohammad Rasoulof</b></div></span></div><div style="text-align: center;"><span style="font-family: courier;">Igrajo: <b>Ehsan Mirhosseini, Kaveh Ahangar, Mahtab Servati, Mohammad Valizadegan, , Shaghayegh Shourian, Alireza Zareparast, Salar Khamseh, Darya Moghbeli, Mohammad Seddighimehr, Jila Shahi, Baran Rasoulof</b></span></div><p style="text-align: center;"><span style="font-family: courier;"><br /></span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Mohammad Rasoulof je eden vidnejših iranskih filmarjev, ki v svojih filmih kritično pretresa pomembna družbeno-politična vprašanja. Kritična drža mu je v domovini prinesla nemalo težav, saj je Rasoulof eden izmed več pomembnih iranskih avtorjev, proti kateremu so iranske oblasti vodile ali še vodijo sodne procese. Številni mediji so v zadnjih letih pogosto poročali o politično motiviranih procesih zoper iranske filmarje in verjamem, da je povprečen poznavalec dogajanja na mednarodni filmski sceni seznanjen s težavami iranskih avtorjev. Najnovejše informacije pravijo, da je Rasoulof marca letos zaradi treh filmov (ki so po mnenju sodišča protidržavna propaganda) obsojen na enoletno zaporno kazen in dveletno prepoved snemanja filmov. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Med najodmevnejša dela danes 47-letnega režiserja sodijo: <i>Zbogom (Bé omid é didar, 2011)</i>, zgodbo o odvetnici, ki poskuša pridobiti vizum za izstop iz države, po kateri je prišel <i>Rokopisi ne gorijo (Dast-neveshtehaa nemisoosand, 2013)</i>, film navdihnjen z resničnimi dogodki, ki v fokus postavi dva agenta državne tajne službe s posebni nalogami – med zadolžitvami so nadzor, teroriziranje in celo likvidacije disidentov in drugih uporniških intelektualcev. V naslednjem filmu, <i>A Man of Integrity (Lerd, 2017</i>), o katerem sem pred časom poročal <a href="https://filmski-koticek.blogspot.com/2019/03/lerd-2017.html" target="_blank">tukaj</a>, je v ospredju boj malega človeka in njegove družine s sistemsko korupcijo. Zlo ne obstaja je njegov najnovejši celovečerec, za katerega je v Berlinu prejel najvišje odličje - berlinskega zlatega medveda. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Ob ogledu naslovnega se je še enkrat izkazalo, da se je v ogled najbolje spustiti z minimalnimi informacijami o vsebini ali temi filma. <i>Zlo ne obstaja</i> namreč sestavljajo štiri neodvisne zgodbe, katerih rdeča nit je smrtna kazen, obravnavana iz različnih perspektiv, iz zornega kota protagonistov, ki so poznali nesrečneže obsojene na smrtno kazen, ali so na različne načine, kot del državnega aparata, vpleteni v eksekucijo kakšnega izmed teh obsojencev. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Prva zgodba v ospredje postavlja družinskega človeka, predanega očeta, može in sina, ki z veliko ljubezni in topline skrbi za svoje najbližje. Morda je prav zato zadnje dejanje prve epizode tako pretresljivo, a obenem izjemno premišljeno, saj vsak drobni, skrbno izbrani detajl, na svoje mesto postavi subtilne namige, ki smo jih bili deležni na poti k sklepnemu dejanju. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">V drugi zgodbi je v ospredju vojak, ki se ne more sprijazniti z ukazom, s katerim ga izberejo, da na zadnji sprehod popeljal obsojenca na smrt. Na drugo zgodbo se neposredno navezuje zgodba še enega vojaka, ki zavoljo izpolnitve enakega ukaza dobi tri dni dopusta, ki jih bo preživel v družbi svoje ljubezni. Film sklene četrta zgodba, v kateri smo priča prihodu v tujini živeče mlade ženske na obisk sorodnikom v Iranu. Obisk razkrije dolgo let varovano družinsko skrivnost in dalekosežne posledice upora proti sistemu.</span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Prevpraševanje slepega sledenja črki zakona, upoštevanje odredb in odločb totalitarnega režima in vsakršno delovanje usmerjeno v brezpogojno spoštovanje smernic, ki jih pred posameznika postavi sistem, so ena izmed temeljnih točk, na katerih Rasoulof gradi zgodbo in skozi katero vse razmišljajoče sodržavljane poziva k razmisleku. Ta vprašanja so univerzalna do te mere, da jih brez težav, v morda nekoliko blažjih oblikah, lahko apliciramo na prav vsako okolje. <i>Zlo ne obstaja</i> je film, ki odlično ustvarja okoliščine za konflikt med nepisanimi, človeškimi vrednotami in v vedenjske vzorce državljanov vkodirano obvezo spoštovanja zakonov in pravil. Film, ki nas sili v razmislek o tem, kdaj je potrebno zanemariti tisto, kar se od nas pričakuje in pustiti prirojenim nagonom, da nam pokažejo pot. V času, ko zametki totalitarnih režimov postajajo evropski trend, je vloga filmov kakršen je naslovni, toliko pomembnejša. </span></p><p style="text-align: center;"><span style="font-family: courier; font-size: large;"><b><u>Ocena</u></b></span></p><p style="text-align: center;"><span style="font-family: courier; font-size: large;"><b></b></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><br /></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-HamM8yXKO54/X7PA3_srPfI/AAAAAAAAVds/JjU7uO_CuX4_GKhFrL1uSgtd22Qs4-a8ACPcBGAsYHg/s1030/4.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-HamM8yXKO54/X7PA3_srPfI/AAAAAAAAVds/JjU7uO_CuX4_GKhFrL1uSgtd22Qs4-a8ACPcBGAsYHg/w200-h39/4.png" width="200" /></a></div><br />Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-71580582856856099592020-11-11T19:04:00.012+01:002020-11-11T19:51:11.271+01:00Moj jutarnji smeh (2019)<p><span style="color: #ffa400; font-family: courier; font-size: large;"><i>aka</i> <b>My Morning Laughter</b></span></p><p><span style="font-family: courier;"></span></p><table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-DHvBhOOSfzM/X6wnK8PLNfI/AAAAAAAAVZ0/4-1HN27glaoXJ3O2DMJbua6-yqtSBCm_QCPcBGAsYHg/s1280/mjs1.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="1280" height="250" src="https://1.bp.blogspot.com/-DHvBhOOSfzM/X6wnK8PLNfI/AAAAAAAAVZ0/4-1HN27glaoXJ3O2DMJbua6-yqtSBCm_QCPcBGAsYHg/w640-h250/mjs1.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="color: #ffa400; font-size: x-small;">Filip Đurić, Moj jutarnji smeh (2019), Foto: Liffe</span></td></tr></tbody></table><p></p><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;"><span style="font-family: courier;"><br /></span></div><div style="text-align: center;"><span style="font-family: courier;">Slo naslov:</span><b style="font-family: courier;"> Moj jutranji smeh</b></div><span style="font-family: courier;"><div style="text-align: center;">Drugi naslovi: <b>My Morning Laughter</b></div><div style="text-align: center;">Država:<b> Srbija</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>srbščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto: <b>2019</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>94',</b> <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt8403038/" target="_blank">Imdb</a></b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>drama</b></div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Marko Đorđević</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Marko Đorđević</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo: <b>Filip Đurić, Jasna Đuričić, Ivana Vuković, Nebojša Glogovac</b></div></span></div><p><span style="font-family: courier;"><br /></span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Skandinavci so znani po tem, da potomce kmalu po prestopu praga polnoletnosti spodbujajo naj zapustijo domače gnezdo, se osamosvojijo in poiščejo svojo pot. V drugih evropskih državah, pa tudi na številnih drugih koncih sveta so stvari drugačne, saj potomci pogosto ostajajo v domačih gnezdih tudi potem, ko dosežejo starost v kateri bi morali preizkusiti svojo srečo v širnem svetu. Danes, ko malodane vsak mlad človek lahko životari pod streho, ki so jo nad njegovo (in svojo) glavo postavili starši, se mladi dokaj pogosto prepuščajo udobju nesprejemanja odgovornosti in odločitev, ki peljejo na pot osamosvojitve. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Z eno takšnih, a vendarle nekoliko specifičnih situacij, se v igranem prvencu <i>Moj jutranji smeh</i>, ukvarja srbski režiser Marko Đorđević. Njegov osrednji junak Dejan je moški na pragu tridesetih, ki še vedno živi s starši – preveč zaščitniško in do neke mere posesivno materjo in zapitim očetom, ki mu brez veliko razmišljanja lahko pripišemo nekaj odgovornosti za to, da so stvari takšne, kakršne so. Dejan je sicer študiral zgodovino in zdaj kot nadomestni učitelj s polovičnim delovnim časom poučuje na osnovni šoli, toda to je obenem njegov edini korak proti samostalnosti, po katerem je nekako obtičal v mestu. Interakcija z zunanjim svetom je zanj vedno zahtevna naloga, še posebej neroden pa je v situacijah, ki zahtevajo komunikacijo z nežnejšim spolom. Vse skupaj je zaskrbljujoče do te mere, da se celo zaščitniška mati zaveda, da se nekaj potrebno storiti. Pravzaprav je ona pobudnica obiska pri nekem jasnovidcu, ki prinese streznitev. Predvsem za sina (in tudi njo samo), saj se zdi, da so jasnovidčeve netaktne, mestoma grobe besede vendarle odločilen impulz, ki sproži spremembo. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Moj jutranji smeh je zgodba o predstavniku generacije, do katere je življenje ravno dovolj prizanesljivo, da se ji ni potrebno spustiti v odprt boj za obstanek, a obenem dovolj zahtevno in neprijazno, da ji preprečuje raziskovanje potenciala osamosvojitve in zadovoljstva, ki ga človek čuti, ko škarje in platno drži v rokah in sam kroji svojo usodo. Dejan je pač tipičen luzer, razvajen mlad človek, ki si pri tridesetih ne zna pripraviti niti preprostega zajtrka. Vse njegove potrebe je vedno servisirala mati, ki se čedalje bolj zaveda, kako zelo slabo je njen mladiček pripravljen na samostojno življenje. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Dejan ti lahko s svojimi negotovostmi in neiznajdljivostjo včasih gre na živce, vendar se je na takšnega poštenjaka, ki ne premore niti trohice zlobe, težko jeziti. Zato je sorazmerno s pretečenim časom naraščala moja naklonjenost do nerodnega protagonista v odlični interpretaciji Filipa Đurića, ki zelo lepo kanalizira Dejanova kompleksna čustvena stanja in nas pripravi do tega, da razumemo njegovo mučno eksistenco. Tudi sicer so ključni igralski nastopi na visokem nivoju, v spominu pa bo prav gotovo ostala miniatura pokojnega Nebojše Glogovca (njegova zadnja vloga), ki nekako določi ton filma in fini balans med bolečino in humorjem, ki ga Đorđević uspešno ohranja vse do optimistično zastavljenega konca. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;"><i>Moj jutranji smeh</i> je glede na skromen budžet vsekakor impresiven dosežek, posnet na avtentičnih lokacijah, zapolnjen z življenjskimi situacijami in dialogi. Film je sestavljen iz pretežno dolgih kadrov, s specifičnimi postavitvami kamere v habitate, iz katerih kar seka nezadovoljstvo in utesnjenost. Težko je najti en sam prizor, v katerem položaj in drža akterjev izžareva ugodje ali zadovoljstvo. Toda režiser nam kljub temu ponudi obet Dejanovega jutranjega smeha iz naslova, za katerega so z zadnjim prizorom položeni dokaj trdni temelji.</span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;"> </span></p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-family: courier; font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-Zje1CLfIZRA/X6wmfDCwvyI/AAAAAAAAVZY/KiLu1PN5gH4Ah0hFBk1mALc2JtnIxYLXQCPcBGAsYHg/s1030/3inpol.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-Zje1CLfIZRA/X6wmfDCwvyI/AAAAAAAAVZY/KiLu1PN5gH4Ah0hFBk1mALc2JtnIxYLXQCPcBGAsYHg/w200-h39/3inpol.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-family: courier; font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p><div><br /></div>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-82379889985710497012020-11-09T17:47:00.000+01:002020-11-09T17:47:37.050+01:00On the Rocks (2020)<div style="text-align: left;"><table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-QPJ2Z9hNr_o/X6lyGIJSbeI/AAAAAAAAVYc/rHIXpKq2xF4xUm2bLX2mJNV70-8ha0fQgCPcBGAsYHg/s1800/otr.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="972" data-original-width="1800" height="346" src="https://1.bp.blogspot.com/-QPJ2Z9hNr_o/X6lyGIJSbeI/AAAAAAAAVYc/rHIXpKq2xF4xUm2bLX2mJNV70-8ha0fQgCPcBGAsYHg/w640-h346/otr.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="color: #ffa400; font-size: x-small;">Bill Murray & Rashida Jones, On the Rocks (20209; Foto: A24</span></td></tr></tbody></table><br /><div style="text-align: center;"><span style="font-family: courier;"><br /></span></div></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;"><span style="font-family: courier;">Slovenski naslov:</span><b style="font-family: courier;"> - </b></div><span style="font-family: courier;"><div style="text-align: center;">Država:<b> ZDA</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>angleščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto:<b> 2020</b></div><div style="text-align: center;">Žanri: <b>avantura, drama, komedija</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina: <b>96',</b> <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt9606374/" target="_blank">Imdb</a></b> </div><div style="text-align: center;">Režija:<b> Sofia Coppola</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij:<b> Sofia Coppola</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo: <b>Bill Murray, Rashida Jones, Marlon Wayans, Jessica Henwick</b></div></span></div><p><span style="font-family: courier;"><br /></span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Laura (Rashida Jones) in Dean (Marlon Wayans) se poročita. Kakih petnajst let kasneje se je marsikaj spremenilo – on je uspešen poslovnež, ona pa poskuša uskladiti svojo pisateljsko kariero s številnimi obveznostmi povezanimi z vzgojo njunih hčera. On je tako kot večina uspešnih poslovnežev največkrat odsoten in morda bi ozračje bilo boljše, če bi med njima vsaj občasno vzplamtel stari ogenj. Če bi Dean Lauro vsaj občasno spomnil, zakaj sta se poročila in ji vendarle posvetil nekaj več pozornosti. Stvari iz Laurine perspektive vsekakor niso rožnate – poslovnih potovanj in poznih poslovnih druženj s tesnimi sodelavci je vedno več, poleg njenega moškega pa je zelo pogosto privlačna Fiona, ki po vseh predispozicijah predstavlja grožnjo. Opozorilnih znakov je vedno več, zato Laura pomoč in nasvet poišče pri očetu Felixu (Bill Murray). Izbira je logična – Felix je namreč nepopravljivi ženskar in veliki šarmer, ki je pred mnogimi leti zapustil Laurino mamo. Zaskrbljena Laura bi v resnici težko našla nekoga, ki bolje pozna trike, s katerimi poročeni moški lahko skrije nezvestobo. Felix navdušeno sprejme izziv reševanja misterija okoli zetove (ne)zvestobe tudi zato, ker je to lepa priložnost, da se Lauri vsaj delno oddolži za grehe iz preteklosti. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Vzporednice, ki jih lahko povlečemo z najnovejšim Sofije Coppola in 17 let starejšim <i>Izgubljeno s prevodom</i> so zelo očitne. Z nami je ponovno Bill Murray, tokrat bolj vesel in manj melanholičen, Scarlett pa je zamenjala Rashida, še ena zapostavljena in osamljena ženska, ki v odsotnosti prezaposlenega moža sklene zavezništvo z vedno zanesljivim Billom Murrayjem. Le da sta tokrat osamljena ženska in razigrani starček rodbinsko povezana – ona je njegova hčerka, zato na subtilno obojestransko privlačnost, ki je krasila malodane vsak skupni prizor v <i>Izgubljeno s prevodom</i>, tu ne moremo računati. Namesto tega nam Coppola želi prodati zgodbo o odnosu med očetom in hčerko, ki do njega navkljub vzornemu odnosu še vedno goji zamero, ki je z leti vendarle nekoliko zbledela. Kemija med Billom in Rashidom je vzorna, Coppola pa je že dokazana filmarka, zmožna zastaviti in režirati prizore skozi katere gledalci sproščeno, organsko spoznavamo njene like, ki postopoma mobilizirajo naše čute in nam prirastejo k srcu. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Toda ne glede na povsem soliden končni vtis sem mnenja, da Coppoli tokrat vendarle primanjkuje nekaj substance in če hočete želje, da se bolj odločno potopi v globine duš njenih protagonistov. Želim si, da bi film bolj raziskal Laurino počutje na pragu-40-ih, njeno (ne)zadovoljstvo s tem, kam jo pripeljalo življenje in vlogo, v kateri se protagonistka očitno ne počuti najbolje. Na drugi strani imamo očeta, o katerem bi prav tako želel vedeti več – odkriti kanček negotovosti in obžalovanja, ki ga s seboj nosi playboyjevski življenjski stil. To so vprašanja, ki jih On the Rocks ošvrkne le bežno, med tem ko nas počasi pelje proti razrešitvi uganke, ki v resnici ni pomembna, saj zgodba odnosu med junakinjo in njenim (ne)zvestim možem enostavno nima prave teže. Režiserka je tokrat očitno ubrala nekoliko lahkotnejši pristop, se bolj odločno usmerila v komedijo in posnela soliden, gledljiv film, ki vendarle ni na nivoju njenih najboljših stvaritev. </span></p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-family: courier; font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-zkPq2gQNYCI/X6lyeQMQBfI/AAAAAAAAVYk/Z7sKDoDcHI8UgLi5ugwQDp40_bVuFLMXACPcBGAsYHg/s1030/3.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-zkPq2gQNYCI/X6lyeQMQBfI/AAAAAAAAVYk/Z7sKDoDcHI8UgLi5ugwQDp40_bVuFLMXACPcBGAsYHg/w200-h39/3.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-family: courier; font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0Ljubljana, Slovenija46.0569465 14.505751517.746712663821157 -20.650498499999998 74.367180336178848 49.6620015tag:blogger.com,1999:blog-8487004203970482553.post-41559197688142378202020-11-06T16:33:00.000+01:002020-11-06T16:33:41.742+01:00Bedoune tarikh, bedoune emza (2017)<div style="text-align: left;"><span style="font-family: courier; font-size: large;"><i><span style="color: #ffa400;">aka</span> </i><b><span style="color: #ffa400;">No Date, No Signature</span></b></span></div><table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-IC5qnx9b5y0/X6Vq8F5X3pI/AAAAAAAAVXw/AALrI88kdqkzI443Uuqa06VklpmxCq85wCPcBGAsYHg/s5760/1Z1A1638.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="3840" data-original-width="5760" height="426" src="https://1.bp.blogspot.com/-IC5qnx9b5y0/X6Vq8F5X3pI/AAAAAAAAVXw/AALrI88kdqkzI443Uuqa06VklpmxCq85wCPcBGAsYHg/w640-h426/1Z1A1638.jpg" width="640" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="color: #ffa400; font-size: x-small;">Navid Mohammadzadeh in No Date, No Signature (2017), Foto: RENDEZ VOUS</span></td></tr></tbody></table><br /><div style="text-align: center;"><br /></div><div style="text-align: left;"><div style="text-align: center;"><span style="font-family: courier;">Slo naslov:</span><b style="font-family: courier;"> Brez datuma in podpisa</b></div><span style="font-family: courier;"><div style="text-align: center;">Drugi naslovi: <b>No Date, No Signature</b> </div><div style="text-align: center;">Država:<b> Iran</b></div><div style="text-align: center;">Jezik: <b>perzijščina</b></div><div style="text-align: center;">Leto:<b> 2017</b></div><div style="text-align: center;">Dolžina:<b> 104',</b> <b><a href="https://www.imdb.com/title/tt6207878/" target="_blank">Imdb</a></b></div><div style="text-align: center;">Žanri:<b> drama, misterij</b> </div><div style="text-align: center;">Režija: <b>Vahid Jalilvand</b></div><div style="text-align: center;">Scenarij: <b>Vahid Jalilvand</b></div><div style="text-align: center;">Igrajo:<b> Navid Mohammadzadeh, Amir Agha’ee, Hediyeh Tehrani, Zakiyeh Behbahani, Sa’eed Dakh, Alireza Ostadi</b></div></span></div><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;"><br /></span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Iranska drama <i>Brez datuma in podpisa </i>govori o specifični situaciji, v kateri se lahko znajde kdorkoli. O trenutkih, ko posameznik z drobno nepravilnostjo, zamolčano resnico ali majhno lažjo išče izhod iz zanj potencialno neprijetnega položaja in tako nehote sproži sosledje dogodkov, ki močno zaznamujejo njegovo in življenje drugih ljudi. </span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">V drugem celovečercu iranskega režiserja in scenarista Vahida Jalilvanda imamo takšno situacijo, v katero se po naključju zaplete Kaveh Nariman, pošten in načelen človek, zdravnik oddelka za patologijo neke iranske bolnišnice. Na poti domov se po manjši neprevidnosti zaplete v prometno nesrečo, v kateri s svojim vozilom s ceste zrine družino na motociklu. Po nesreči takoj ustavi vozilo in priskoči na pomoč ponesrečencem. Kaže, da, razen nekaj manjših poškodb na dvokolesniku, nihče ni utrpel hujših poškodb. Kaveh vseeno skrbno pregleda dečka, ki sprva kaže znamenja dezorientacije, a se nato hitro zbere in zdi se, da se vse skupaj bo končalo le z nekaj zvite pločevine. Fantkov oče vztraja na tem, da pokličejo policijo, Kaveh pa bi vse skupaj rešil brez vpletanja policije, s plačilom odškodnine. Zaradi prezaposlenosti mu namreč ni uspelo podaljšati registracije in zavarovanja, zato kočljiv položaj želi zgladiti brez vmešavanja policije. Očitno je, da ima opravka z revno družino in ko fantkovem očetu odpre denarnico, zadeva je rešena. Toda očetova obljuba, da bo fantka za vsak slučaj odpeljal v bolnišnico, na preventivni pregled, obvisi v zraku, naslednje jutro pa je med trupli na Kavehovem oddelku tudi telo fantka, ki je po noči, po nepričakovanih zapletih, umrl na urgentnem oddelku.</span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-family: courier;">Otrok je mrtev in načelni forenzik se dobro zaveda, da je morda prav on odigral odločilno vlogo v tragediji. A tu se razpletanje zapletenega klopčiča šele začne. Svojo vlogo v otrokovi smrti vzporedno prevprašuje tudi fantkov oče, ki otroka ni, tako kot je bilo dogovorjeno, takoj peljal v bolnišnico. Jalilvand prepričljivo zlaga vzročno-posledična sosledja z namenom prikazati kompleksnost človekovega značaja in pokazati, da tudi moralno stoični posamezniki včasih lahko naredijo drobne napake, iz katerih se lahko razvije nekaj nepopravljivega. Čeprav zgodba v stilu detektivskega trilerja postopoma razkriva detajle, s katerimi celotna slika postaja vedno bolj jasna in zanimiva, Jalilvandov cilj ni ugotovitev absolutne resnice. Vprašanje odgovornosti zgodbo žene naprej, toda to je le okvir za pretresanje položaja posameznika skozi prizmo razrednega položaja in privilegijev, ki izhajajo iz teh klasno definiranih vlog. Nosilca teh vlog sta oba glavna moška protagonista, ki z odličnima igralskima nastopoma poskrbita za močno vez z gledalcem, saj položaja in dejanj obeh ni težko razumeti in se z njimi poistovetiti. Primarni perspektivi sta moški vendar tudi obe ženski vlogi nosita določeno težo, s pomembnim prispevkom v nekaterih odsekih zgodbe. Dobro igro povezujeta racionalen scenarij in režija, ki se manifestirata v sposobnosti, da se zgolj z enim prizorom ali dialogom vzpostavi temelj za nadaljnji razvoj zgodbe. Vadid Jalilvand je z naslovno stvaritvijo pokazal zavidljivo avtorsko zrelost in se profiliral v enega najbolj zanimivih iranskih režiserjev današnjice.</span></p><p style="text-align: center;"><b><u><span style="font-family: courier; font-size: large;">Ocena</span></u></b></p><p style="text-align: center;"><b><u></u></b></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><b><u><a href="https://1.bp.blogspot.com/-fxYpBD2YSdk/X6VqyE1UxcI/AAAAAAAAVXk/2gQ7z6FHPpEcUwuWoBRRhZ1tK37yzhbxgCPcBGAsYHg/s1030/3inpol.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="200" data-original-width="1030" height="39" src="https://1.bp.blogspot.com/-fxYpBD2YSdk/X6VqyE1UxcI/AAAAAAAAVXk/2gQ7z6FHPpEcUwuWoBRRhZ1tK37yzhbxgCPcBGAsYHg/w200-h39/3inpol.png" width="200" /></a></u></b></div><b><u><br /><span style="font-family: courier; font-size: large;"><br /></span></u></b><p></p>Goodfellahttp://www.blogger.com/profile/08117322263960714217noreply@blogger.com0