Fuocoammare (2016)

aka Fire at Sea

Slo naslov: Odprto morje
Angleški naslov: Fire at Sea
Država: Italija, Francija
Jezik: Italijanščina
Leto: 2016
Dolžina: 114',  Imdb
Žanri: Dokumentarni 
Slo recenzija: Mladina, Filmstart, Koridor
Režija: Gianfranco Rosi
Scenarij: Gianfranco Rosi, Carla Cattani
Igrajo: Samuele Pucillo, Mattias Cucina, Samuele Caruana, Pietro Bartolo, Giuseppe Fragapane, Maria Signorello

[SLO]

Via Kinodvor

Dvanajstletni Samuele živi na otoku sredi morja. Hodi v šolo in strelja s svojo fračo. Rad se igra na kopnem, čeprav vse okoli njega diši po morju ter šepeta o možeh, ženah in otrocih, ki plujejo po njem, da bi dosegli obalo njegovega otoka. To ni običajen otok. Lampedusa je simbolna meja Evrope, ki jo že dve desetletji prečka na tisoče migrantov v iskanju svobode. Otok površine dvajsetih kvadratnih kilometrov je sedemdeset navtičnih milj oddaljen od afriške in sto dvajset od sicilske obale. V zadnjih dvajsetih letih je na obalah Lampeduse pristalo prek štiristo tisoč migrantov. Ocenjujejo, da jih je petnajst tisoč izgubilo življenje med nevarno plovbo.

Večkrat nagrajeni dokumentarist Gianfranco Rosi je leto dni preživel na otoku Lampedusa, da bi begunsko krizo osvetlil iz nove perspektive, skozi oči majhne otoške skupnosti, in opozoril, da humanitarna katastrofa ni hipna medijska senzacija, pač pa za mnoge vsakdanja realnost in trajno spremenjen način življenja. Zlati medved za najboljši film letošnjega Berlinala.

Lampeduso sem prvič obiskal jeseni leta 2014, da bi tam posnel desetminutni film, ki bi bil nato prikazan na mednarodnih festivalih. Želja producentov je bila ustvariti kratek, urgenten film, ki bi ponudil drugačno podobo Lampeduse leni in vase zazrti Evropi, katere predstava razraščajoče se migracijske krize je bila zbegana in popačena. Slednje je veljalo tudi zame. Lampedusa je že zdavnaj postala nejasno brenčanje glasov in podob s televizijskih zaslonov in šokantnih časopisnih naslovov, ki so govorili o smrti, stiski, nevarnosti, invazijah in ljudskih vstajah. Ko pa sem prispel na otok, me je tam pričakala povsem drugačna realnost od tiste iz medijev in političnih razprav. Spoznal sem, da tako kompleksnega sveta, kot je Lampedusa, ni mogoče stisniti v pičlih nekaj minut. Da bi ga lahko doumel, sem se moral vanj popolnoma in za daljši čas pogrezniti. Vedel sem, da ne bo lahko. Da moram najti način, kako prodreti v ta svet. Nato pa se je, kot se pri dokumentarnem filmu pogosto dogaja, pripetilo nepričakovano. Zaradi napada bronhitisa sem poiskal nujno pomoč v bolnišnici in tam spoznal dr. Pietra Bartola, edinega otoškega zdravnika, ki je v zadnjih tridesetih letih sprejel in pregledal sleherno skupino rešenih beguncev. On je tisti, ki odloča, kdo mora v bolnišnico, kdo v center za pridržanje tujcev in kdo je pokojen. /…/ Nekoč sem Pietra Bartola vprašal, zakaj je Lampedusa tako velikodušen kraj. Odgovoril mi je, da je to otok ribičev, in ribiči nikoli ne zavrnejo tistega, kar prihaja z morja. Morda je to lekcija, ki bi se je morali vsi naučiti. /…/ Moja odločitev, da se preselim na Lampeduso, je spremenila vse. V letu bivanja na otoku sem prestal dolgo zimo in obdobje ribolova ter nazadnje spoznal resnični ritem poplave migrantov. Preseči sem moral navado medijev, ki se zgrnejo na Lampeduso zgolj v kriznih trenutkih. Življenje tam me je naučilo, da je pojem krizne situacije povsem brez pomena. Tam je kriza vsakodnevna realnost. Vsak dan se nekaj zgodi. Da bi v polnosti doumel to tragedijo, moraš biti ne le blizu situaciji, pač pa v dolgotrajnem stiku z njo. Le tako sem se lahko naučil razumeti občutenje otočanov, ki tragedijo opazujejo že dve desetletji. /…/ Zgodbo te tragedije sem hotel povedati skozi oči otočanov, katerih pogled in posluh za stvari ter način življenja so se v zadnjih dvajsetih letih drastično spremenili. /…/ Upam, da bo ta film pripomogel k ozaveščenju, da umiranje ljudi, ki skušajo prečkati morje na begu pred tragedijo, preprosto ni sprejemljivo.
- Gianfranco Rosi

[ENG]

Situated some 200km off Italy's southern coast, Lampedusa has hit world headlines in recent years as the first port of call for hundreds of thousands of African and Middle Eastern migrants hoping to make a new life in Europe. Rosi spent months living on the Mediterranean island, capturing its history, culture and the current everyday reality of its 6,000-strong local population as hundreds of migrants land on its shores on a weekly basis. The resulting documentary focuses on 12-year-old Samuele, a local boy who loves to hunt with his slingshot and spend time on land even though he hails from a culture steeped in the sea.

Ocena