Prikaz objav z oznako Western. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Western. Pokaži vse objave

ponedeljek, 15. april 2019

Hostiles (2017)

Christian Bale in Hostiles (2017), Photo by Lorey Sebastian - © Yellow Hawk, Inc.



Slo naslov: -
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 134'Imdb
Žanri: drama, vestern
Režija: Scott Cooper
Scenarij: Scott Cooper, Donald E. Stewart
Igrajo: Christian Bale, Rosamund Pike, Wes Studi, Jesse Plemons, Adam Beach, Rory Cochrane, Peter Mullan, Scott Wilson, Paul Anderson, Timothée Chalamet, Ben Foster

[SLO]


V skladu z novo politično korektnostjo ameriški predsednik Harrison izda ukaz, naj izpolnijo željo dolgoletnega ujetnika v oporišču Fort Berringer v Novi Mehiki, na smrt bolnega čejenskega poglavarja Yellow Hawka (Wes Studi), ter ga skupaj z njegovo ožjo družino odpeljejo na poslednje počivališče rezervata v domači Montani. Neprijetna dolžnost pade na stotnika Josepha J. Blockerja (Bale), surovega in od mnogih krvavih bitk razbrazdanega vojnega veterana, ki najbolj od vsega sovraži rdečekožce. Ob grožnji z vojaškim sodiščem nejevoljni Blocker nima izbire in mora v spremstvu peščice svojih mož na pot skozi negostoljubno, z različnimi nevarnostmi prepredeno pokrajino. Na požgani kmetiji mimogrede naletijo na zmedeno, psihično strto vdovo (Rosamund Pike), ki so ji Komanči neusmiljeno pobili moža in vse tri otroke, in sočutni Blocker jo sklene pospremiti do naslednje vojne postojanke Fort Winslow v Koloradu. Pot čez sovražno ozemlje bo težka in bo terjala žrtve, obenem pa bo čustveno in moralno preoblikovala ključne udeležence te odprave. -Filmoljub

[ENG]


In 1892, after nearly two decades of fighting the Cheyenne, the Apache, and the Comanche natives, the United States Cavalry Captain and war hero, Joseph Blocker, is ordered to escort the ailing Cheyenne chief, Yellow Hawk--his most despised enemy--to his ancestral home in Montana's Valley of the Bears. Nauseated with a baleful anger, Joseph's unwelcome final assignment in the feral American landscape is further complicated, when the widowed settler, Rosalie Quaid, is taken in by the band of soldiers, as aggressive packs of marauding Comanches who are still on the warpath, are thirsty for blood. In a territory crawling with hostiles, can the seasoned Captain do his duty one last time? -Written by Nick Riganas

Ocena



sreda, 6. marec 2019

The Sisters Brothers (2018)

John C. Reilly and Joaquin Phoenix in The Sisters Brothers (2018), Foto: Imdb

Slovenski naslov: -
Država: Francija, Španija, Romunija
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Žanri: avantura, komedija, western
Dolžina: 122' Imdb 
Režija: Jacques Audiard
Scenarij: Jacques Audiard, Thomas Bidegain, Patrick DeWitt
Igrajo: John C. Reilly, Joaquin Phoenix, Jake Gyllenhaal, Riz Ahmed, Rebecca Root, Rutger Hauer 


Jacques Audiard je že v 90-ih snemal odlične filme.  Za prvenec See How They Fall (Regarde les hommes tomber, 1994) je prejel cesarja za najboljšega debitanta, do danes pa je posnel osem celovečercev. Praktično vsi filmi iz njegovega opusa so vredni ogleda, dokončna uveljavitev pa je prišla šele s kriminalno dramo Prerok (Un prophète, 2009), za katero je prejel veliko nagrado žirije v Cannesu, oskarjevsko nominacijo za tujejezični film in kar devet cesarjev, saj so Francozi tistega leta film razglasili za najboljšega v skorajda vseh najpomembnejših kategorijah.

Brata Sister  je njegov prvi projekt v angleščini, posnet izven Francije in z mednarodno zvezdniško zasedbo. Zgodba postavljena sredi 19.stoletja v ameriško zvezno državo Oregon (film je v celoti posnet v Evropi, največ materiala so posneli v Romuniji in Španiji), v čas velike zlate mrzlice, spremlja brata Sister, razvpita lovca na glave v službi neusmiljenega veljaka, ki ne izbira sredstev za kopičenje svojega bogastva. Naloga, ki je to pot zaupana starejšem in bolj umirjenem Eliju (John C. Reilly) in njegovem bolj divjem mlajšem bratu Charlieju (Joaquin Phoenix), je eliminacija izvestnega gospoda Warma (Riz Ahmed), ki naj bi njunemu delodajalcu izmaknil nekaj dragocenosti. Ta je v izvidnico poslal metodičnega detektiva John Morris (Jake Gyllenhaal), čigar naloga je izsleditev begunca, brata pa bosta nato poskrbela za umazani del posla. Posel je dogovoril Charlie, ki starejšem bratu namenoma ni razkril vseh podrobnosti in moralne spornosti njune naloge. Elija namreč v zadnjem obdobju mučijo pomisleki o naravi njunega posla, zato po tihem razmišlja o drugačnem, bolj umirjenem življenju.

Jake Gyllenhaal and Riz Ahmed in The Sisters Brothers (2018), Foto: Imdb
Vsi filmi Jacquesa Audiarda so bolj ali manj karakterne študije in tudi naslovna stvaritev, posneta po istoimenski knjižni predlogi kanadskega pisatelja Patricka Dewitta, ni izjema. V žarišču zgodbe je bratski odnos v izvrstni interpretaciji Johna C. Reillyja in Joaquina Phoenixa. Zahvaljujoč dobri kemiji med igralcema in pametnem scenariju, ki trdnost njune povezave vzpostavlja predvsem v tihih trenutkih, ki jih brata preživljata na poti, sama v preriji, dobimo pristen vpogled v dinamiko njunega razmerja. Igralski prispevki vseh nastopajočih so brez izjeme dobri, toda srce filma je še ena vrhunska predstava Johna C. Reillyja, ki s svojim igralskim razponom imenitno pooseblja karakterne nianse starejšega izmed bratov Sister. 53-letni igralec je enako prepričljiv v trenutkih, ko se ob zanj posebnem šalu (darilo neke dame) prepušča romantičnem sanjarjenju o skupnem življenju z dotično gospodično, ali v akcijskih prizorih, ko z neverjetno zbranostjo in surovo zanesljivostjo premaguje nasprotnike.
  
V njegovem srcu že dolgo tinja spoznanje o moralni spornosti poklica, s katerim se skupaj z bratom preživljata in želja po bolj umirjenem družinskem življenju. Toda bratski zaščitniški gen mu ne dovoli,  da bi obrnil hrbet in zapustil Charileja, ki zaradi težav z alkoholom vse pogosteje zahaja v kritične situacije. Mlajši brat se na drugi strani zelo dobro zaveda, da je Elijevo sanjarjenje o svobodi in mirnem življenju račun brez krčmarja. In krčmar je v tem primeru njun pohlepni delodajalec, ki pooseblja vzorčni model nastajajoče kapitalistične miselnosti. Film tej ideji zoperstavlja model pravičnejše, bolj humane družbe, ki jo poosebljata prizadevanja dveh najpomembnejših stranskih likov v zanesljivi interpretaciji Riza Ahmeda in Jaka Gyllenhaala. Brata Sister je v vseh pogledih kompletna stvaritev. Benoît Debie (Enter the Void, Spring Breakers), eden najbolj vsestranskih snemalcev  ta hip, poskrbi za vizualno razkošno izkušnjo, pomembno vlogo v kreaciji pravega vzdušja igra tudi glasbena spremljava uglednega Alexandra Desplata. In pod Audiardovo dirigentsko palico, ki z veliko občutka narekuje ritem pripovedi in tajming komičnih vložkov, se vsi ti elementi zlijejo v lep film, v katerem sem zares užival.

Ocena


sobota, 22. december 2018

The Rider (2017)

Brady Jandreau in The Rider (2017), Foto: Imdb

Slovenski naslov: Jezdec
Država: ZDA 
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Žanri: drama, western
Dolžina: 104' Imdb 
Režija: Chloé Zhao
Scenarij: Chloé Zhao
Igrajo: Brady Jandreau, Mooney, Tim Jandreau, Lilly Jandreau, Leroy Pourier


Indijanski rezervat v Južni Dakoti je domači kraj mladega kavboja Bradyja, vzhajajoče zvezde rodea, ki v uvodnih minutah v ogledalu opazuje posledice padca in grde poškodbe glave, po kateri so mu morali v glavo vgraditi kovinsko ploščico, ki zdaj skupaj drži njegovo počeno lobanjo. Bolnišnico je zapustil na lastno odgovornost in se vrnil v domači Pine Ridge. Njegov dom je bivalni kontejner, v katerem po materini smrti živi z mlajšo avtistično sestro Lilly in očetom Timom, ki se vedno bolj izgublja v spirali alkohola in iger na srečo.

Rezervat je kraj, kjer se je čas ustavil – le mobiteli in video posnetki Bradyjevih nastopov na rodeu pričajo o tem, da gledamo zgodbo postavljeno v sedanjost. Konji in rodeo so za glavnega junaka in njegove sovrstnike način življenja in tisto, kar morda najbolje definira njihovo identiteto. Bradyjeve misli ves čas okupira želja po vrnitvi v rodeo areno, čeprav so ga zdravniki posvarili, da je naslednji udarec v glavo lahko usoden.

Toda mladenič kljub opozorilom in zelo jasnim signalom, ki mu jih pošilja telo, ne želi potegniti črte pod svojo kariero. Olje na ogenj dolivajo še prijatelji in okolica, ki od njega pričakujejo čim hitrejšo vrnitev. »Prizemljitev« je za kavboja njegovega kova je tako pomembna in velika sprememba, da ta preprosto ne ve, kako brez konj in rodea definirati samega sebe.

Brady Jandreau in The Rider (2017), Foto: 1996-98 AccuSoft Inc.

Bivalne prikolice, odsluženi pick-upi, prerija, konji in gore v ozadju – to je slika, s katero vse bolj redko povezujemo Ameriko. Drugi celovečerec Chloé Zhao, kitajske režiserke z ameriško adreso je presunljiv portret izoliranih, od sveta pozabljenih koščkov Amerike, na katerih še vedno vztraja kopica staroselcev, ki se ne morejo in ne želijo prilagoditi novim časom. Jezdec je tako tudi portret izginjajočega načina življenja, ki ga bolj kot karkoli drugega radirajo surove ekonomske realnosti. 

Režiserka je družino Jandreau in ostale pomembnejše protagoniste spoznala med snemanjem celovečernega prvenca Songs My Brothers Taught Me (2015), ki govori o življenju mlajše generacije Indijancev. Tudi tam je v ospredju bila družina, ali natančneje brat in sestra, zgodba pa je, tako kot Jezdec, postavljena v rezervat Pine Ridge. Življenjska zgodba mladega Bradyja, ki se je po padcu s konja tako hudo poškodoval, da več ni smel jahati, se ji je zdela tako zanimiva, da se je odločila o njem, njegovi družini in prijateljih, posneti film. Čeprav je trem ključnim protagonistom spremenila priimek, ti bolj ko ne, igrajo sami sebe. Ravno pristnost razmerij in čustev med njimi je poleg izjemne karakterne študije glavnega protagonista ena glavnih kvalitet filma. Nenazadnje velja omeniti še vizualno plat filma (prizori junaka s konji v naravi so zares impresivni), ki jo je »zakrivil« nadobudni direktor fotografije Joshua James Richards. [Ta poleg obeh celovečercev Chloé Zhao podpisuje tudi fotografijo biserčka God's Own Country (Francis Lee, 2017), o katerem sem že poročal]. Zaradi vsega naštetega je Jezdec eden najsvetlejših primerkov ameriškega neodvisnega filma in eden najboljših filmov, ki sem jih videl letos.  

Ocena


petek, 30. november 2018

Damsel (2018)

Robert Pattinson & Mia Wasikowska in Damsel (2018)



Slo naslov:
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Dolžina: 113' ,  Imdb
Žanri: drama, komedija, vestern
Režija: David Zellner, Nathan Zellner
Scenarij: David Zellner, Nathan Zellner
Igrajo: Robert Pattinson, Mia Wasikowska, David Zellner, Nathan Zellner, Joseph Billingiere


[ENG]


It's the Wild West, circa 1870. Samuel Alabaster, an affluent pioneer, ventures across the American frontier to marry the love of his life, Penelope. As his group traverses the west, the once-simple journey grows treacherous, blurring the lines between hero, villain and damsel.



Ocena


četrtek, 29. november 2018

The Ballad of Buster Scruggs (2018)


Tim Blake Nelson in The Ballad of Buster Scruggs (2018), Foto: Netflix
Slovenski naslov: Balada o Busterju Scruggsu
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Žanri: komedija, drama, muzikal, vestern 
Dolžina: 133' Imdb 
Režija: Ethan Coen, Joel Coen
Scenarij: Joel Coen, Ethan Coen  
Igrajo: Tim Blake Nelson, Willie Watson, David Krumholtz, James Franco, Stephen Root, Ralph Ineson, Liam Neeson, Harry Melling, Tom Waits, Zoe Kazan, Bill Heck, Grainger Hines, Tyne Daly, Saul Rubinek, Chelcie Ross, Brendan Gleeson, Jonjo O’Neill




Veliki studii večje budžete v zadnjih letih skoraj praviloma usmerjajo v različne franšize, navadno iz Marvelovega filmskega vesolja, in le redkim mojstrom režije je uspelo posneti visokoproračunski film, ki ni sledil tem osnovnim parametrom. Povprečen produkt takšne miselnosti je pompozni akcijski spektakel namenjen instant razvedrilu, ki po odhodu iz kinodvorane praktično nemudoma roma na smetišče filmske zgodovine. Izjeme seveda obstajajo – na misel mi najprej pridejo Nolanovi Batmani in Millerjev novi Pobesneli Max – toda veliki blockbuster je danes bolj ko ne sinonim za hitro pokvarljivo robo z zelo omejenim rokom trajanja. Filmi z avtorskim pečatom danes podpirajo neodvisne produkcijske mreže in spletni giganti, ki nato publiko najpogosteje iščejo na filmskih festivalih in spletnih platformah.  

Navade gledalcev se spreminjajo in z njimi tudi načini distribucije filmov in najbrž nihče več ne dvomi, da bo v prihodnosti še večji delež novih naslovov na publiko čakal na kakšni izmed spletnih platform. Nekje sem prebral, da 70-palčni zasloni postajajo standard v britanskih domovih in glede na ekspanzijo Netflixa, Amazona in podobnih ne preseneča, da se seznam velikih avtorskih imen, ki ustvarjajo pod okriljem le-teh, vztrajno daljša. Z naraščanjem diagonal v naših domovih vse bolj razkošna postaja tudi tovrstna produkcija: za Romo, z beneškim zlatim levom nagrajenim filmom oskarjevca Alfonsa Cuaróna stoji Netflix in mnogi v njem vidijo kandidata za film leta, med najodmevnejše eksponate v vitrini ameriškega spletnega giganta pa gotovo sodi tudi naslovna Balada o Busterju Scruggsu bratov Coen. 

Novi film bratskega dvojca sestavlja antologija šestih zgodb. Vse so postavljene na divji zahod in zapisane v eni sami lično oblikovani knjigi, preko katere vstopamo v posamezna poglavja, vendar zgodbe poleg omenjenih točk nimajo pomembnejše konstante, ki bi jih trdneje povezovala. Z ozirom na to dejstvo je morda smiselno Balado o Busterju Scruggsu in druge zgodbe ocenjevati ločeno, četudi bo končni vtis  strnjen v eni sami skupni oceni. Po krajšem procesiranju sem pod videno potegnil črto in zaključek je takšen: v treh poglavjih sem neizmerno užival, med tem ko ob treh preostalih epizodah tistega pravega navdušenja ni bilo. Najprej želim podčrtati, da so tudi manj učinkovite epizode povsem soliden, ogleda vreden dosežek, saj tudi te nudijo zanimive, coenovsko živopisne like in izpiljene dialoge, ob katerih se preprosto ne moreš dolgočasiti, a vseeno.


Tom Waits in The Ballad of Buster Scruggs (2018), Foto, Netflix


V temačnem poglavju z naslovom Meal Ticket Liam Neeson igra impresaria, ki vodi potujoče gledališče s samo enim igralcem, nesrečnikom, ki publiko privablja predvsem zato, ker je povsem brez okončin. Zgodbo naredi sklepno dejanje, ki poleg takojšnje obsodbe od gledalca vseeno zahteva nekoliko tehtnejši premislek. V poglavju Near Algodones spremljamo serijo srečno-nesrečnih pripetljajev, ki krojijo usodo mladega roparja (James Franco). Izpostaviti velja predvsem situacijsko komiko in kratek, a sladek prispevek neprepoznavnega Stephena Roota. The Mortal Remains je kronološko gledano zadnje poglavje, katerega glavni aduti so liki in dialogi. Štorija, ko po gotskem vzdušju nekoliko spominja na epizodo Zone somraka, se skoraj v celoti odvrti v kočiji s petimi potniki in enim truplom, ki so namenjeni v Fort Morgan. 

V treh preostalih poglavjih, ki po moji oceni imajo tudi največjo vrednost, je tudi otvoritvena Balada o Busterju Scruggsu, skozi katero nas, z občasnim podiranjem četrtega zidu, vodi v brezhibno belo obleko odeti revolveraš in glasbenik, v izjemni interpretaciji Tima Blaka Nelsona. Možakar, ki so ga napačno ocenili mnogi izzivalci, ki so nato napako pogosto drago plačali. S pojavo in retoriko se Buster zlahka znajde v konkurenci za eno najbolj ikoničnih figur v filmih bratov Coen. Ob bok uvodnemu poglavju bi postavil epizodo All Gold Canyon, ki jo ob izdatni pomoči čudovite fotografije Bruna Delbonnela na svojih plečih suvereno nosi vedno karizmatični Tom Waits. Že samo opazovanje metod ostarelega iskalca zlata človeka lahko spravi v prijetno razpoloženje. Posebej pomenljiv je prizor, v katerem junak iz gnezda sove izmakne jajce z ugotovitvijo, da ptiči vendarle ne znajo šteti (očitna referenca na epizodo z Liamom Neesonom). The Gal Who Got Rattled je najbolj klasično in žalostno poglavje, v katerem spremljamo karavano pionirjev, med katerimi je tudi prijetna Alice (Zoe Kazan), ki potuje s starejšim bratom. Ko ta med potjo umre, se Alice znajde v nezavidljivem položaju. Izkaže se, da je njena usoda neizogibno povezana z usodo srčkanega a nadležnega psa, ki ga je za seboj pusti pokojni brat.  

Uspeh serije Fargo, pri kateri sta brata Coen nastopila kot izvršna producenta, je nedvomno imel nekaj vpliva  na nastanek Balade o Busterju Scruggsu. Celovečerec je sprva bil zamišljen kot šestdelna mini-serija in to kar smo na koncu dobili nas tudi spominja na šestdelno mini-serijo. Lahko bi rekli, da sta nas Coena z zvijačo prisilila, da njun šestdelni film gledamo verižno, tako kot gledamo vse dobre tv serije. Nekaj smo po mojem mnenju vendarle izgubili: posamezna epizoda v povprečju traja dobrih dvajset minut in verjamem, da nisem edini, ki bi se z junaki posameznih epizod z veseljem družil v standardni 45 do 60-minutni različici.  

Ocena



sobota, 29. april 2017

Brimstone (2016)



Slo naslov: -
Država: Nizozemska, Francija, Nemčija, Belgija 
Jezik: Angleščina
Leto: 2016
Dolžina: 148 ,  Imdb
Žanri: Misterij, Triler, Western
Slo recenzija: Filmoljub, RTV SLO MMC
Režija: Martin Koolhoven
Scenarij: Martin Koolhoven
Igrajo: Guy Pearce, Dakota Fanning, Carla Juri, Carice van Houten, Kit Harington, Emilia Jones, Paul Anderson

[SLO]


Zgodba v štirih časovno nelinearnih tarantinovskih dejanjih — svetopisemsko naslovljenih Razodetje, Eksodus, Geneza in Povračilo — spremlja nemo protagonistko (Dakota Fanning) na ameriškem divjem zahodu v 19. stoletju, ki v svoji vaški skupnosti dela kot porodničarka. (Namig: resnična srednjeveška čarovniška gonja je bila s paranojo ogrožene cerkvene dogme usmerjena prav zoper babice, zdravilke, zeliščarke in druge izobražene ženske.) Ko se nekoč zapleteni porod tragično izjalovi, se začne kot zlovešča senca nadnjo zgrinjati temačna preteklost, utelešena v srhljivem novem duhovniku (Guy Pearce). Skrivnostni tujec jo preganja že dolgo in nikakor ne bo odnehal, dokler je ne kaznuje za grehe zoper spodobnost in Boga. Kaj tako neodpustljivega je zagrešila kot mlado dekle? In kdo je surovi kalvinistični pridigar z brazgotino: božji mož ali neusmiljeni brezvestnež, ki ji bo s srdom maščevalnega boga pokazal, kaj je to pekel na zemlji? 
- Filmoljub

[ENG]


A triumphant epic of survival and a tale of powerful womanhood and resistance against the unforgiving cruelty of a hell on earth. Our heroine is Liz (Dakota Fanning), carved from the beautiful wilderness, full of heart and grit, hunted by a vengeful Preacher (Guy Pearce) - a diabolical zealot and her twisted nemesis. But Liz is a genuine survivor; she's no victim - a woman of fearsome strength who responds with astonishing bravery to claim the better life she and her daughter deserve. Fear not. Retribution is coming. -Anonymous @Imdb


Ocena



nedelja, 2. april 2017

The Magnificent Seven (2016)



Slo naslov: Sedem veličastnih
Država: ZDA
Jezik: Angleščina
Leto: 2016
Dolžina: 133',  Imdb
Žanri: Akcija, Western
Režija: Antoine Fuqua
Scenarij: Akira Kurosawa, John Lee Hancock, Nic Pizzolatto
Igrajo: Denzel Washington, Chris Pratt, Ethan Hawke, Vincent D'Onofrio, Byung-Hun Lee, Peter Sarsgaard, Haley Bennett, Martin Sensmeier

[SLO]


Zgodba filma SEDEM VELIČASTNIH se odvija v mestecu Rose Creek, ki ga tišči v pesti industrialec Bartholomew Bogue (Peter Sarsgaard). Obupani domačini zaprosijo za pomoč sedem odpadnikov, med katerimi so lovci na glave, kockarji in najeti revolveraši: Sam Chisolm (Washington), Josh Farraday (Pratt), Goodnight Robicheaux (Hawke), Jack Horne (D'Onofrio), Billy Rock (Lee), Vasquez (Garcia-Rulfo) in Red Harvest (Sensmeier). Sedmerica pripravi mesto za krvavi obračun, ki se lahko zgodi vsak hip, in nazadnje se ne bo borila izključno za denar, temveč za nekaj bistveno dragocenejšega. 

Film je remake istoimenske klasike vesterna iz leta 1960 v režiji Johna Sturgesa, kjer so med drugimi igrali Yul Brynner, Eli Wallach, Steve McQueen in Charles Bronson. Šlo je za ameriško priredbo japonske mojstrovine Sedem samurajev Akire Kurosawe iz leta 1954, ki zasluženo sodi med najboljše in najvplivnejših filmov vseh časov. [Cineplexx]

[ENG]


Director Antoine Fuqua brings his modern vision to a classic story in The Magnificent Seven. With the town of Rose Creek under the deadly control of industrialist Bartholomew Bogue, the desperate townspeople employ protection from seven outlaws, bounty hunters, gamblers and hired guns. As they prepare the town for the violent showdown that they know is coming, these seven mercenaries find themselves fighting for more than money.


Ocena


sobota, 7. januar 2017

In a Valley of Violence (2016)



Slo naslov: -
Država: ZDA
Jezik: Angleščina
Leto: 2016
Dolžina: 104',  Imdb
Žanri: Western
Slo recenzija: -
Režija: Ti West
Scenarij: Ti West
Igrajo: Ethan Hawke, John Travolta, Taissa Farmiga, James Ransone

[ENG]


A mysterious drifter named Paul (Ethan Hawke) and his dog Abbie (Jumpy) make their way towards Mexico through the barren desert of the old west. In an attempt to shorten their journey they cut through the center of a large valley - landing themselves in the forgotten town of Denton - a place now dubbed by locals as a “valley of violence.” The once popular mining town is nearly abandoned, and controlled by a brash group of misfits and nitwits - chief among them, the seemingly untouchable, Gilly (James Ransone) who is the troublemaking son of the town’s unforgiving Marshal (John Travolta). 

As tensions rise between Paul and Gilly, Denton’s remaining residents bear witness to an inevitable act of violence that starts a disastrous chain reaction, infecting the petty lives of all involved and quickly drags the whole town into the bloody crosshairs of revenge. Mary-Anne (Taissa Farmiga) and Ellen (Karen Gillan), two bickering sisters who run the town’s only hotel, try to find the good in both men, while desperately searching for their own salvation. Only the world-weary Marshal struggles to stop the violent hysteria, but after a gruesome discovery about Paul’s past…there is no stopping the escalation. [Official Site]

Ocena


torek, 29. marec 2016

Bone Tomahawk (2015)




Slo naslov: Bojna sekira 
Država: ZDA, VB
Leto: 2015
Dolžina: 132',  Imdb
Žanri: Western, Grozljivka   
Slo recenzija: Filmoljub, Mladina
Režija: S. Craig Zahler
Scenarij: S. Craig Zahler
Igrajo: Kurt Russell, Patrick Wilson, Matthew Fox, Richard Jenkins, Lili Simmons, David Arquette

SLO

[Zgodba]

Ko ljudožersko pleme ugrabi prebivalce mesteca Bright Hope na Divjem zahodu, se nenavadna skupina revolverašev pod vodstvom šerifa Franklina Hunta poda v reševalno akcijo. Toda sovražnik je bolj surov in mogočen, kot so si možje sprva predstavljali. Kurt Russell vodi zvezdniško misijo (Patrick Wilson, Matthew Fox in sijajni Richard Jenkins) v smrtno nevarnost, jetništvo in nekaj precej humornih zapletov.

[O avtorju]

S. Craig Zahler, pisatelj, glasbenik in direktor fotografije, z režijskim prvencem brez truda pokaže, da imamo opraviti z inteligentnim, duhovitim scenaristom in do kraja suverenim režiserjem. Toda še več, Bojna sekira je absolutni unikat: križanec žilavega vesterna in kanibalske grozljivke, ki jemlje svoja žanra smrtno resno ter zamenja parodiranje in samoironijo sodobnih vestern komedij s pristnim in nepričakovanim duhom optimizma (Bright Hope …), humorja in človekoljubnosti. In Kurt Russell se že dogo ni počutil tako doma kot v Bojni sekiri. To ni repriza Wyatta Earpa, to je vrnitev h Carpenterju. Snake Plissken is alive and well. (Via kinodvor.org)

[Iz prve roke]

»Nikoli še nisem posnel kakšnega teh čisto neodvisnih filmov. Ko sem prebral, da bo zagotovo postal kultna klasika, sem se pošteno nasmejal. Zdaj to za filme, v katerih igram, rečejo že vnaprej! Med vrsticami to pomeni, da filma ne bodo uspešno promovirali, da ga ne bo nihče razumel, da kritiki ne bodo vedeli, v katero kategorijo naj ga vtaknejo, in bo po desetih minutah potonil v pozabo. Posnel sem precej filmov, ki spadajo v to kategorijo. Posneli smo jih, bili so napačno razumljeni ali preprosto tako drugačni, da niso ustrezali normativom. Sem spadajo Escape From New York, Big Trouble in Little China, Used Cars, pa tudi Overboard in Tombstone. Vsaj deset sem jih posnel! In s tem ni nič narobe. Mislim, da bo tudi Tarantinov Death Proof padel v to kategorijo. K meni prihajajo ljudje, ki niso filma nikoli videli, ker preprosto niso slišali zanj. Mislim, da se bo nekaj takega pripetilo tudi Bojni sekiri. Veliko ljudi ne bo niti slišalo za ta film. Prišel bo in odšel. Toda popolnoma sem prepričan, da bodo ljudje čez petnajst let pristopili k meni in rekli: 'Veš, kaj sem pravkar videl? Bojno sekiro! Bilo je fantastično, človek! Kaj za vraga je ta film?' … Stvor je prišel ven isto leto kot E.T., ampak mi smo imeli vesoljca, ki ga večina publike ni mogla gledati! To je bila zgodba o paranoji, ki jo je z izjemno veščino posnel mojster. Ampak takrat je bil edini odziv 'Kaj za vraga pa je to? Kako sploh rečete temu žanru?' Danes velja film za absolutno klasiko. Spada med grozljivke najvišjega ranga. … Velik del življenja sem gravitiral k tem filmom in Bojna sekira je eden izmed njih.«  - Kurt Russell 

ENG

[Story]

When a group of cannibal savages kidnaps settlers from the small town of Bright Hope, an unlikely team of gunslingers, led by Sheriff Franklin Hunt, sets out to bring them home. But their enemy is more ruthless than anyone could have imagined, putting their mission - and survival itself - in serious jeopardy. This is a gritty action-packed thriller chronicling a terrifying rescue mission in the Old West.

[RT Critics Consensus] 

Bone Tomahawk's peculiar genre blend won't be for everyone, but its gripping performances and a slow-burning story should satisfy those in search of something different.



Ocena




nedelja, 20. marec 2016

Jauja (2015)




Slo naslov: Jauja: Raj na zemlji
Država: Argentina, Danska, Francija
Leto: 2014
Dolžina: 109',  Imdb
Žanri: Drama, Vestern
Slo recenzija: Mladina
Scenarij: Lisandro Alonso, Fabian Casas
Režija: Lisandro Alonso
Igrajo: Viggo Mortensen, Ghita Nørby, Viilbjørk Malling Agger, Esteban Bigliardi 



[SLO]


Zgodba
Stari modreci so pripovedovali, da je Jauja mitološka dežela, kjer se cedita med in mleko. Številne ekspedicije so jo poskušale najti, da bi preverile resnico. Legenda je sčasoma nesorazmerno rasla. Ljudje so nedvomno pretiravali, kot to radi počnejo. Zagotovo vemo le eno: vsi, ki so ta raj na zemlji poskušali najti, so se na poti izgubili.

Odročna vojaška postojanka v Patagoniji leta 1882, med tako imenovanim 'osvajanjem puščave', brutalno bojno operacijo, katere cilj je bil iztrebiti prvotno prebivalstvo. Poveljnik Gunnar Dinesen z ljubljeno petnajstletno hčerko pripotuje iz Danske, da bi pri argentinski vojski prevzel delo inženirja. Kot edina ženska daleč naokoli Ingeborg med moškimi povzroči precejšnje vznemirjenje. Zaljubi se v mladega vojaka in neke noči z njim zbeži v divjino. Ko se Dinesen zbudi in ugotovi, kaj se je zgodilo, se po hčerinih sledeh odpravi globoko na sovražnikovo ozemlje v upanju, da jo bo našel, preden jo ujame zloglasni Zuluaga.


Iz prve roke
»Pred nekaj leti sem prejel e-mail, v katerem je pisalo, da je bila moja tesna prijateljica umorjena daleč stran od svoje domovine. Rada je pisala in govorila o filmih, včasih celo malo preveč. Kakorkoli že, dogodek me je zelo pretresel in začela je nastajati ta zgodba. Upoštevajoč njen nasvet sem tokrat več prostora namenil besedam, pa tudi lastnim željam. Morda se sliši čudno, ampak čutim, da je ta film našel pot do mene in prevzel svojo nestvarno obliko zato, da bi mi pomagal razumeti svet in čas, v katerem živimo, kako izginemo, da bi se nerazložljivo vrnili na skrajno skrivnostne načine.«
- Lisandro Alonso, režiser in soscenarist

»Lisandro neprestano teži k destilaciji, pri tem pa blago, a trmasto vztraja pri inherentni, bistveni resnici vsakega trenutka. A ena stvar je skušati doseči tovrstno 'čisto' estetiko, druga pa narediti to z eleganco in izvirnostjo. Ni veliko režiserjev, ki nas lahko resnično ganejo s prefinjeno in nezgrešljivo avtentičnostjo svoje pripovedi.«
- Viggo Mortensen, igralec in soproducent

Portret avtorja
Rojen leta 1975 v Buenos Airesu. Odraščal je med mestom in podeželjem, na farmi svojih staršev, kamor se je kasneje pogosto vračal tudi med šolanjem v prestolnici. Tri leta je študiral film na tamkajšnji Universidad del Cine, nato pa začel delati kot mojster zvoka in pomočnik režije pri filmih svojih prijateljev: med drugim je sodeloval z argentinskim 'novovalovcem' Nicolasom Sarquisom ter s producentom in režiserjem Pablom Traperom. Slednji je kasneje soproduciral Alonsov prvenecSvoboda (La libertad, 2001), ki je bil premierno prikazan na festivalu v Cannesu in ga je dunajski Filmski muzej kasnejeuvrstil med sto najpomembnejših del filmske zgodovine. V Cannesu so premiero doživeli tudi režiserjevi naslednji celovečerci: Mrtvi (Los muertos, 2004), Fantasma (2006) in Liverpool (2008). Alonso slovi kot ustvarjalec drznih minimalističnih del, ki brišejo ločnice med igranim in dokumentarnim filmom ter postavljajo pod vprašaj bistvo realnosti, meje fikcije ter definicijo 'filma' samega. (Via Kinodvor)

[ENG]

A remote military outpost in Patagonia, 1882, during the so-called "Conquest of the Desert", a genocidal campaign against the aboriginal population of the region. Acts of savagery abound on all sides. Captain Gunnar Dinesen has come from Denmark with his fifteen year-old daughter to take an engineering job with the Argentine army. Being the only female in the area, Ingeborg creates quite a stir among the men. She falls in love with a young soldier, and one night they run away together. When he wakes up the Captain realises what has happened and decides to venture into enemy territory to find the young couple. Jauja is the story of a man's desperate search for his daughter, a solitary quest that takes us to a place beyond time, where the past vanishes and the future has no meaning.(C) Cinema Guild

Ocena


ponedeljek, 11. januar 2016

The Hateful Eight (2015)

Foto: Blitz Film

Slovenski naslov: Podlih osem
Država: ZDA
Leto: 2015
Žanri: Komedija, Misterij, Vestern 
Dolžina: 187' ,  Imdb 
Režija: Quentin Tarantino
Scenarij: Quentin Tarantino
Igrajo: Samuel L. Jackson, Kurt Russell, Walton Goggins, Jennifer Jason Leigh, Tim Roth, Michael Madsen, Bruce Dern, Demian Bichir, Channing Tatum



Se še spomnite debate o tem, koliko filmov je pravzaprav posnel Quentin Tarantino in njegovega pojasnila, da sta dva dela Ubila bom Billa en sam film razdeljen na dva dela. Še pred prvim kadrom Podlih osem nam napis pove, da gledamo Tarantinov 8. film, kar nekako sklene debato na temo. QT svojo vestern fazo nadaljuje v snegom okovanih prostranstvih zvezne države Wyoming, z zgodbo postavljeno v čas po koncu državljanske vojne. John »Rabelj« Ruth je slavni lovec na glave, ki se od poklicnih kolegov razlikuje po tem, da iskane zločince vedno žive pripelje pred roko pravice. Njegov zadnji »ulov« je zloglasna Daisy Domergue, s katero se v najeti kočiji peljeta proti mestu Red Rock. V pasjem vremenu, s snežno nevihto za petami, naletijo na temnopoltega severnjaškega majorja Marquisa Warrena, še enega slavnega lovca na glave, ki je s trupli treh iskanih zločincev obtičal v snegu. Po krajšem dogovoru John Warrenu ponudi mesto v kočiji, malo kasneje se jim v potniški kabini pridruži še nekdanji ropar Chris Mannix, ki se v Red Rock odpravlja prevzeti službo lokalnega šerifa. A na prihod v Red Rock bodo morali vsi skupaj še počakati. V tako hudem vremenu je primarni cilj priti do vmesne postaje, Minniene trgovine in krčme, kjer lahko odpočijejo konje in najdejo zavetišče pred bližajočo se nevihto. V krčmi jih pričaka sumljiva skupinica in John Rabelj in major Warren takoj posumita, da se v tej skupini skriva nekdo, ki bo poskušal osvoboditi Daisy.
Foto: Blitz Film
Tarantino s Podlih osem ni storil nič revolucionarnega, a je vsem nam, ki ljubimo njegove filme, vseeno ponudil tisto, kar smo od njega pričakovali. Znova so tu odlično spisani dialogi, spet so tu super zanimivi liki postavljeni v situacije, ki iz igralcev izvlečejo najboljše in še enkrat je vse skupaj pospremljeno z odlično glasbeno podlago in dovršeno vizualno podobo. Glasbo je prispeval legendarni Ennio Morricone (več o tem in filmu lahko preberete tudi v Filmoljubovem prispevku), ob izidu filma pa se je veliko govorilo tudi o 70 mm filmskem traku, na katerem je film bil posnet. A ker pri nas ni kino dvoran, ki bi omogočale predvajanje filma v originalnem razmerju slike (celo v Ameriki so le v izbranih dvoranah videli neokrnjeno različico filma), to za nas niti ni tako pomembno. Tudi »obrezana« različica je zadostovala, da kino dvorano zapustim zadovoljen, čeprav znova s spoznanjem, da Tarantinu spet ni uspelo doseči kvalitete njegovih najboljših filmov. Ne morem se znebiti občutka, da bi Podlih osem funkcioniral bolje, če bi bil približno pol ure krajši. Film je najmanj zanimiv v prvi uri (prvo in drugo poglavje) in moram priznati, da sem se do prihoda druščine na osrednjo lokacijo že rahlo nervozen začel spraševati, ali ni QT izgubil svoj »mojo.« Na srečo so se tovrstni dvomi razblinili ob prihodu v krčmo, ko se v zgodbo vključijo še preostali liki. In zadaj pride tisti del, v katerem bi moral izpostaviti sporočilne momente filma, jih povezati z aktualno krvno sliko ameriške družbe in rasno problematiko, vendar bi s tem iskal globino, ki je v Tarantinovih filmih preprosto ni. Ne glede na to ali govori o nacistih, gangsterjih ali rasistih, je izvirno poslanstvo njegovih filmov zabavati gledalca. In Tarantino je še vedno eden najbolj sofisticiranih filmarjev-zabavljačev, ki praktično ne zna razočarati, avtor, ki s svojimi filmi v kino dvorane vedno znova privabi tudi zahtevnejše gledalce. Zato do devetega filma lahko rečem samo: hvala in na svidenje. 


Ocena:




torek, 9. junij 2015

Slow West (2015)


Slovenski naslov: -
Država: VB, Nova Zelandija
Leto: 2015
Žanri: Akcija, Triler, Western
Dolžina: 84' ,  Imdb 
Režija: John Maclean
Scenarij: John Maclean
Igrajo: Kodi Smit-McPhee, Michael Fassbender, Ben Mendelsohn, Caren Pistorius 

Velika nagrada žirije na letošnjem festivalu Sundance je letvico pred ogledom postavila ustrezno visoko in Slow West promovirala v enega zanimivejših naslovov tekoče sezone. Privlačnost filma je nedvomno povečala prisotnost Michaela Fassbenderja in Bena Mendelsohna, ter podatek, da je film režiral debitant John Maclean, saj novi neafirmirani avtorji svoje zgodbe pogosto znajo postaviti v nove, razburljive okvirje. Nezanemarljiva ni niti informacija, da v osrednji vlogi nastopa Kodi Smit-McPhee, tisti simpatični fantič, ki je v Hillcoatovi Cesti (The Road, 2009) igral sina Vigga Mortensena, saj tudi opazovanje razvoja mladih igralcev, ki jih poznamo do prej, prinaša nekaj dodatne zanimivosti. Zgodba postavljena na ameriški srednji zahod, nekje na konec 19. stoletja, nam predstavi 16-letnega Jayja Cavendisha, ki se že nekaj časa potepa po tem nevarnem območju in poskuša izslediti svojo prvo in edino ljubezen Rose. Zgodba se je zapletla že prej, na Škotskem, kjer se je fant modre krvi zagledal v revno dekle. Razredna nekompatibilnost je pripeljala do spora, v katerem je krajšo potegnil Jayjev vplivni stric. Prav zato je Rose skupaj z očetom bila prisiljena pobegniti čez lužo, fant pa je kmalu ugotovil, da brez nje ne more živeti in ji sledil. Neizkušeni in naivni mladenič je preko širnih ameriških prostranstev krenil proti svoji ljubezni, ne zavedajoč se, kako nevarna in zahtevna je izbrana pot. Kdo ve kako daleč bi sploh prišel, če po naključju ne bi srečal Silasa, izkušenega lovca na glave in bivšega člana tolpe, ki proti plačilu postane fantov vodič in zaščitnik. Jay sicer ne ve za nagrado razpisano na glavi Rose in njenega očeta, ki je tisti skriti motiv, zaradi katerega mu Silas sploh pomaga. Toda čas, ki ga preživita skupaj v sedlu, fantova  iskrenost in naivnost zmehčajo Silasovo srce do te mere, da se njegove prioritete spremenijo.
V vesternih se je vedno veliko potovalo in čeprav poznamo primere, v katerih potovanje ni temelj pripovedi, ko rečemo vestern, najprej pomislimo na junake v sedlih in poti, ki jih ti premagujejo. V tem smislu vestern od nekdaj doživljamo kot film ceste, samo potovanje pa kot pogonsko gorivo, ki narativno kolesje žene naprej. Junaka na poti čakajo preizkušnje, ki mu pomagajo spoznati resnico o drugih, in, nemalokrat, tudi o samemu sebi. V tem primeru je Fassbender figura, ki na poti, v družbi mladega, idealističnega, do ušes zatrapanega najstnika gre skozi transformacijo, ki se začne že preden sreča svojega naivnega varovanca. Za odločitvijo, da zapusti svojo edino družino (tolpo) in poišče samostojno pot, v ozadju tinja želja po ustalitvi, družini in čustvenem zadoščenju. V tem smislu je Jay tisto kar Silas potrebuje; katalizator, ki pospeši njegovo preobrazbo iz okorelega bandita v čustveno dovzetnega človeka z moralno integriteto. Silas na fantovo senzibilnost, zasanjanost in idealizem sprva gleda z mešanico začudenja in posmeha, a nato na njegove značajske »napake« začne gledati s simpatijo, ki sčasoma preraste v tiho občudovanje. Iz fantove perspektive gre za zgodbo o odraščanju (motiv, ki ga v vesternih ne zasledimo tako pogosto), ki jo režiser fino združi z bolj klasičnim motivom zbliževanja dveh neznancev, ki skupaj potujeta. Maclean njuno pustolovščino popestri z zanimivo, coenovsko garnituro likov in situacij, v katerih ne manjka surovosti in domiselnega črnega humorja. Zbrana igralska zasedba konkretno odgovori na postavljene zahteve, še en razlog za zadovoljstvo je odlična kamera izkušenega Robbieja Ryana, ki je v prizore znal subtilno vključiti naravne lepote snemalnih lokacij (ameriški srednji zahod so »odigrale« lokacije na Novi Zelandiji). V seštevku se je Škot John Maclean predstavil s povsem solidnim prvencem, ki mu za še boljši vtis vendarle zmanjka nekaj konkretnost. Film najbolj škripa pri karakterizaciji likov (tudi najpomembnejših), in na polju utemeljitve motivacije posameznih likov.     


Ocena:


sreda, 14. januar 2015

The Homesman (2014)


Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2014 
Žanri: Drama, Vestern 
Dolžina: 122' , Imdb
Režija: Tommy Lee Jones
Scenarij: Tommy Lee Jones, Kieran Fitzgerald, Glendon Swarthout (knjiga)
Igrajo: Tommy Lee Jones, Hilary Swank, Grace Gummer, Miranda Otto, Gro Svendsen, John Lithgow, James Spader, Meryl Streep, Hailee Steinfeld

68-letni oskarjevec Tommy Lee Jones je z najnovejšim režisersko-igralskim prispevkom podpisal četrti film v svoji režiserski karieri. Prvenec  The Good Old Boys (1995) in njegov tretji film, The Sunset Limited (2011), sta bila posneta za televizijo, naslovna stvaritev in drugi celovečerec,  Trikrat pokopani Melquiades Estrada (The Three Burials of Melquiades Estrada, 2005), pa sta primarno namenjena prikazovanju v kino dvoranah. Vestern je očitno Jonesovo priljubljeno žanrsko okolje, saj kar tri njegova filma izpolnjujejo osnovne pogoje za takšno žanrsko umestitev, oba omenjena kino-filma pa obenem lahko okarakteriziramo kot cestna vesterna, torej filma, v katerih se združita značilnosti vesterna in filma ceste. 

Film posnet po istoimenski knjižni predlogi ameriškega pisatelja Glendona Swarthouta (knjiga je objavljena leta 1988), nas pelje na ameriški srednji  zahod, v 50-ta leta 19. stoletja.  Loup City je majhna skupnost, v kateri se večina prebivalcev preživlja s kmetovanjem. Med njimi živi tudi Mary Bee Cuddy (Swan), neporočena trideset in nekaj letna ženska, ki povsem sama skrbi za svojo kmetijo. Manj pridna in predana oseba bi težko odgovorila na vse zahteve, ki jih prinaša takšno življenje, toda Mary Bee s trdnim delom uspešno vodi kmetijo in zraven še najde čas za pedantno, zgledno urejeno gospodinjstvo. Pravi moški je edina manjkajoča komponenta v njenem življenju, a če upoštevamo majhnost skupnosti in dejstvo, da poleg Mary Bee v bližnji okolici živi samo še en primeren samski moški,  se problem vendarle ne zdi tako nedolžen. 
Mary Bee je skratka izjemno močna ženska, ki se v marsičem znajde enako dobro, če ne celo bolje od moškega. Toda vse ženske niso enako močne in v surovih pogojih in ob vseh tegobah, ki jih prinaša takšno življenje, se nekatere preprosto zlomijo. Kar tri njene someščanke so namreč doživele živčni zlom, njihovo stanje pa je tako resno, da potrebujejo strokovno pomoč. To lahko dobijo le v več tednov jahanja oddaljenem mestu, kjer stoji cerkveni sanatorij, ki sprejema psihične bolnike. Lokalni župnik poskuša najti prostovoljca, ki bo tri nesrečnice odpeljal tja, vendar nobeden moški (vključno s partnerji znorelih žensk) ne želi sprejeti te zahtevne naloge. Na koncu naprej stopi Mary Bee, ki se odloči pomagati ubogim someščankam,  po spletu okoliščin pa poleg nje na sedežu prirejenega voza, konča George Briggs (Jones), starejši potepuh in tat, ki mu Mary Bee pred tem reši življenje.  

Besedo vestern naše sive celice avtomatično povežejo z zgodbami o moških junakih in antijunakih, ki se odvija na zaprašenih ulicah, neuglednih salunih in širnih divjih prostranstvih. Stalnica vesternov so tudi konji, vloga divjaka in sovražnika pa je pogosto rezervirana za Indijance. Ženske so seveda imele svoj prostor v vesternih, vendar je filmarje le izjemoma zanimal njihov položaj in perspektiva; scenaristi so ženskam praviloma namenjali vloge kurb in mater, v zgodbah z nekaj romantičnega pridiha pa je ženski (praviloma znani igralski zvezdi tistega časa) bila namenjena vloga izbranke stoičnega glavnega junaka. Vesterni so pogosto romantizirali preteklost, v ospredje postavljali pustolovščino, v tako zastavljenih okvirih pa načeloma ni bilo prostora za realen prikaz življenjskih okoliščin. Filmi, v katerih bi do izraza prišla vsa surovost boja za obstanek, s katerim so se soočali malodane vsi, so bili dokaj redki. 
Danes, ko vestern počasi izginja s filmskih platen (čeprav sem prepričan, da ne bo nikoli povsem izginil), pri filmarjih opažamo spremembo v pojmovanju samega vesterna, oziroma spremembo  v določanju njegovih bistvenih sestavin. Fokus se od junaških posameznikov in lahkotne zabave preusmerja na običajnega človeka in njegove eksistencialne težave. Če se osredotočim zgolj na zadnjih nekaj let, potem mi na misel najprej pade Meek's Cutoff (Kelly Reichardt, 2010), kot eden izmed pomembnejših predstavnikov te nove usmeritve (vsekakor ni nepomembno, da je film režirala ženska), dokaj realističen prikaz divjega zahoda prinaša tudi nemški Gold (Thomas Arslan, 2013). In zdaj je tu še novi režiserski prispevek Tommy Lee Jonesa, ki ne nudi samo pristnega občutka, kako težko je bilo živeti nekoč, ampak nam zgodbo obenem posreduje iz pretežno ženske perspektive. Jones je v nekem intervjuju poudaril, da je The Homesman zanj predvsem zgodba o družbenem statusu žensk na sredini 19. stoletja, a tudi brez njegovih besed ni težko razbrati osrednjo misel filma, ki po ogledu ostane še dolgo z nami. Originalnost njegovega filma je ravno v tem, da želi govoriti o stvareh, ki jih je sedma umetnost doslej bodisi povsem ignorirala, bodisi obravnavala dokaj površno. Jones je v svoji karieri vsekakor nabral kar nekaj vlog, ki so botrovale njegovi želji po »spremembi perspektive« (The Missing, Lonesome Dove),  iz katerih je potem bilo lažje priti do spoznanj, ki so tu izpostavljena. Močna in prepričljiva igralska zasedba je odraz ugleda, ki ga med kolegi uživa Jones, ki v sodelovanju z odlično Hilary Swank (po dolgem času je prišla vloga, v kateri lahko pokaže vso razkošje svojega igralskega znanja) naredi pomemben korak v smeri  filmsko objektivnejše in popolnejše obravnave zgodovinskih dejstev. Ravno ta dosežek je po moji oceni največja vrednost filma, ki v usodah svojih protagonistov izrisuje podobo težkega obdobja, v katerem je krajši konec skoraj vedno povlekla  ženska. (-4)      


Ocena: