nedelja, 30. september 2018

Don't Worry, He Won't Get Far on Foot (2018)

Photo by Scott Patrick Green - © Sundance Institute pro


Slo naslov: Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Dolžina: 114'Imdb
Žanri: biografija, komedija, drama
Režija: Gus Van Sant
Scenarij: Gus Van Sant, Jack Gibson, William Andrew Eatman
Igrajo: Joaquin Phoenix, Jonah Hill, Rooney Mara, Jack Black, Mark Webber, Udo Kier, Carrie Brownstein, Beth Ditto


Dva jezdeca sredi puščave naletita na prevrnjen invalidski voziček. Osebe, ki je domnevno padla iz vozička, ni v kadru. »Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč!« izjavi eden izmed njiju. Teh nekaj stavkov opisuje karikaturo uglednega striparja in karikaturista Johna Callahana, ki je zaslovel s  črnohumornimi, politično nekorektnimi karikaturami, s katerimi se je najraje loteval tabu tem. Callahanovo fascinantno biografijo je v filmsko zgodbo priredil Gus Van Sant, ki je po slabo sprejetem Morju dreves (The Sea of Trees, 2015) ponovno posnel film, ki ga spremljajo pretežno pozitivni odzivi. 

V glavni vlogi blesti Joaquin Phoenix, ki odlično upodobi striparja in bivšega alkoholika, ki je zaradi zasvojenosti plačal visoko ceno. John se je po celodnevnem popivanju namreč usedel v avto z enako pijanim znancem in doživel nesrečo, ki ga je pri 21-ih priklenila na invalidski voziček. Film med ostalim spremlja razvoj njegove umetniške kariere in problematičen odnos do matere, ki je nikoli poznal (ta ga je zapustila takoj po rojstvu), vendar se zgodba največjim delom osredotoča na boj proti odvisnosti od alkohola, ki se je zares začel šele po tragični nesreči. Prvi korak je bila priključitev terapevtski skupini anonimnih alkoholikov, kjer je spoznal karizmatičnega Donnieja (Jonah Hill). Ta je postal njegov mentor in z njegovo pomočjo se je John počasi začel ozirati po poteh, ki bi ga lahko pripeljale ven iz brezna alkoholizma. 

Glede na obravnavane teme bi pričakovali pesimistično vzdušje, a že naslov namigne, da lahko pričakujemo vedrejše tone. In to v resnici tudi dobimo, saj Van Sant zgodbo všečno balansira med komedijo in dramo na način, ki je v obravnavi ključnih motivov v isti sapi komičen in kredibilno resen. Mislim, da film med ostalim funkcionira dobro zato, ker Van Santu uspe zgodbo lepo sinhronizirati s tonom Johnovih umetniških stremljenj. Na teh temeljih smo dobili karakterno študijo portretiranca, ki učinkovito približuje zdravilno moč umetnosti in podčrtava pomen in izjemno vrednost nesebičnih dejanj – slednjo idejo morda najbolje utelešuje vedno boljši Jonah Hill, ki se z izbiro zanimivih resnih vlog počasi oddaljuje od puhlih vlog simpatičnih luzerjev, po katerih je zaslovel. Kljub skromni minutaži bi izpostavil še prispevek Jacka Blacka, ki v majhni, a pomembni vlogi poskrbi za enega izmed čustvenih vrhuncev filma. Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč je film, ki bi mu lahko očitali marsikaj: nedodelane stranske like, enodimenzionalnost najpomembnejšega ženskega lika (Rooney Mara), dejstvo, da 44-letni Phoenix igra Johna v vseh obdobjih njegovega življenja, a vse to so pomanjkljivosti, ki filmu pretirano ne škodijo. Na koncu največ šteje občutek zadovoljstva in dobrega razpoloženja in to je počutje, do katerega nas lahko pripeljejo le zares srčne zgodbe in zanimivi, življenjski liki.


Ocena


sobota, 29. september 2018

Western (2017)

Meinhard Neumann and Syuleyman Alilov Letifov in Western (2017) - © Cinema Guild 2018


Slo naslov: Vestern
Država: Nemčija, Bolgarija, Avstrija
Jezik: nemščina, bolgarščina, angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 121'Imdb
Žanri: drama 
Režija: Valeska Grisebach 
Scenarij: Valeska Grisebach 
Igrajo: Meinhard Neumann, Syuleyman Alilov Letifov, Vyara Borisova, Reinhardt Wetrek, Veneta Frangova, Kevin Bashev


[SLO]


Zgodba o predsodkih, nezaupanju in značilni moški tekmovalnosti, ki vzklije med nemškimi delavci in bolgarskimi vaščani, je predstavljena v preobleki sodobnega vesterna.

Skupina nemških gradbenih delavcev se odpravi v Bolgarijo gradit hidroelektrarno. Tuje okolje v njih prebudi željo po avanturah, ki pa jo omejujejo predsodki in nezaupanje, temelječe na jezikovni oviri in kulturnih razlikah. Gradbišče sredi redko poseljenega bolgarskega podeželja nehote postane prizorišče moškega nastopaštva in merjenja moči - vse skupaj v želji, da bi jih domačini sprejeli in jim dali zasluženo priznanje za njihovo delo … -Liffe

[ENG]


A group of German construction workers start a tough job at a remote site in the Bulgarian countryside. The foreign land awakens the men's sense of adventure, but they are also confronted with their own prejudice and mistrust due to the language barrier and cultural differences. The stage is quickly set for a showdown when men begin to compete for recognition and favor from the local villagers. -RT


Ocena


Adrift (2018)

Photo by Kirsty Griffin/Courtesy of STXfilms - © Motion Picture Artwork 2017 STX Financing, LLC.


Slo naslov: Izgubljena med valovi 
Država: ZDA, Islandija
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Dolžina: 96',  Imdb
Žanri: akcija, avantura, drama
Slo recenzija: Deseta umetnost, Mladina
Režija: Baltasar Kormákur
Scenarij: Aaron Kandell, Jordan Kandell
Igrajo: Shailene Woodley, Sam Claflin

[SLO]


Zvezdi filmov Razcepljeni in Krive so zvezde, Shailene Woodley in Sam Claflin (Ob tebi, Igre lakote) skupaj v filmu, navdihnjenem z resničnimi dogodki o paru, ki sta se znašla sredi največjega orkanav zgodovini. Film je posnet po resnični zgodbi o Tami Oldham in njenem zaročencu Richardu Sharpu, ki sta se odpravila na potovanje prek oceana in nista slutila, da ju bo zajel najmočnejši orkan v zgodovini. Tami se po orkanu prebudi in najde uničeno barko in težko poškodovanega Richarda. Brez navigacije ali kakšnih drugih pripomočkov bo morala Tami najti moč, da bi ju spravila nazaj na varno. -Kolosej

[ENG]


A true story of survival, as a young couple's chance encounter leads them first to love, and then on the adventure of a lifetime as they face one of the most catastrophic hurricanes in recorded history.



Ocena


Isle of Dogs (2018)

Foto: Fox Searchlight


Slo naslov: Otok psov
Država: Nemčija, ZDA
Jezik: angleščina, japonščina
Leto: 2018
Dolžina: 101'Imdb
Žanri: animacija, avantura, komedija
Slo recenzija: Filmstart, RTV SLO MMC
Režija: Wes Anderson
Scenarij: Wes Anderson, Roman Coppola 
Glasovi: Bryan Cranston, Edward Norton, Bill Murray, Greta Gerwig, Frances McDormand, Scarlett Johansson


[SLO]


V mestu Megasaki izbruhne epidemija pasje gripe. Ko pokvarjeni župan Kobayashi ukaže izgon vseh psov na orjaško smetišče, se njegov 12-letni rejenec Atari poda na samotno misijo, da bi našel svojega psa Spotsa. Wes Anderson (Grand Budapest hotel) se veličastno vrača k stop-motion animaciji, nabito polni suhega humorja in japonske pop kulture, z zvezdniško zasedbo v glasovnih vlogah. Srebrni medved za najboljšo režijo na letošnjem Berlinalu. -Kinodvor

[ENG]


In this stop-motion-animated film from writer/director Wes Anderson, an outbreak of canine flu in Japan leads all dogs to be quarantined on an island. A boy (voice of Koyu Rankin) journeys there to rescue his dog Spots (Liev Schreiber), and gets help from a pack of misfit canines who have also been exiled. His quest inspires a group of dog lovers to expose a government conspiracy. -RT

Ocena



Sueño en otro idioma (2017)

aka I Dream in Another Language
Juan Pablo de Santiago, Hoze Meléndez, and Nicolasa Ortíz Monasterio in Sueño en otro idioma (2017)


Slo naslov: -
Angleški naslov: I Dream in Another Language
Država: Mehika, Nizozemska
Jezik: španščina, angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 103'Imdb
Žanri: drama, romantični
Režija: Ernesto Contreras
Scenarij: Carlos Contreras
Igrajo: Fernando Álvarez Rebeil, José Manuel Poncelis, Eligio Meléndez, Fátima Molina



A young linquist travels to the jungle of Mexico to research and save a mysterious indigenous language. A language, as he discovers, at the point of disappearing since the last two speakers had a fight fifty years ago and refuse to speak a word with each other. Trying to bring the two old friends back together, he discovers that hidden in the past, in the heart of the jungle, lies a secret concealed by the language that makes it difficult to believe that the heart of Zikril will beat once again.


Ocena



Kamome shokudô (2006)

aka Kamome Diner
Satomi Kobayashi in Kamome shokudô (2006)


Slo naslov: -
Angleški naslov: Kamome Diner
Država: Japonska
Jezik: japonščina, finščina
Leto: 2006
Dolžina: 102' Imdb
Žanri: komedija, drama
Režija: Naoko Ogigami
Scenarij: Naoko Ogigami, Yôko Mure (knjiga)
Igrajo: Satomi Kobayashi, Hairi Katagiri, Masako Motai, Jarkko Niemi


[ENG]


Where are we welcome? On a quiet street in Helsinki, Sachie has opened a diner featuring rice balls. For a month she has no customers. Then, in short order, she has her first customer, meets Midori, a gangly Japanese tourist, and invites her to stay with her, and meets Masako, a formal and ethereal middle-aged woman whose luggage has gone missing. The three women work in the diner, interact, and serve customers. A somewhat brusque man teaches Sachie to make delicious coffee, then he returns under other circumstances. Three neighborhood women inspect the empty diner every day; will anything bring them inside? We learn why Sachie serves rice balls; but why Finland? -Imdb, jhailey

Ocena



Scener ur ett äktenskap (1973)

aka Scenes from a Marriage
Erland Josephson and Liv Ullmann in Scener ur ett äktenskap,
(1973)© 1973 - Cinematograph AB




Slo naslov: Prizori iz zakonskega življenja 
Angleški naslov: Scenes from a Marriage 
Država: Švedska
Jezik: švedščina
Leto: 1973
Dolžina: 6 epizod, 283'Imdb
Žanri: drama
Režija: Ingmar Bergman
Scenarij: Ingmar Bergman
Igrajo: Liv Ullmann, Erland Josephson, Bibi Andersson, Bibi Andersson


[SLO]


Marianne in Johan sta na pogled popoln zakonski par, ona je odvetnica za ločitve, on dela na znanstvenem inštitutu, imata stanovanje v mestu in vikend na deželi. Nekega dne pride Johan domov in Marianne pove, da se je zaljubil v mnogo mlajšo Paulo in z njo odhaja za pol leta v Pariz. Marianne sicer moleduje moža, naj ne odide, vendar na koncu celo pristane, da mu bo pripravila prtljago za potovanje. Ko se Johan po šestih mesecih vrne domov, ima Marianne novega fanta.Skupna večerja je pravzaprav poslovilna, Johan in Marianne se namreč kmalu ločita. Navkljub vsemu jima globoka ljubezen preprečuje, da bi dokončno pretrgala vse vezi, pozabila drug na drugega in zaživela novo življenje. -A.G. Market

[ENG]


Ten years of Marianne and Johan's relationship are presented. We first meet them ten years into their marriage. He is a college professor, she a divorce lawyer. They say that they are happily married - unlike their friends Katarina and Peter who openly fight, especially when under the influence of alcohol - but there is a certain detached aloofness in the way they treat each other. In the next ten years, as they contemplate or embark upon divorce and/or known extramarital affairs, they come to differing understandings at each phase of their relationship of what they truly mean to each other. Regardless of if it's love or hate - between which there is a fine line - they also come to certain understandings of how they can best relate to each other, whether that be as husband and wife, friends, lovers or none of the above. -Huggo @Imdb


Ocena


Down a Dark Hall (2018)




Slo naslov: -
Država: Španija, ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Dolžina: 96'Imdb
Žanri: drama, fantazijski, grozljivka
Slo recenzija: -
Režija: Rodrigo Cortés
Scenarij: Michael Goldbach, Chris Sparling
Igrajo: AnnaSophia Robb, Uma Thurman, Isabelle Fuhrman, Victoria Moroles 


[ENG]


Kit (AnnaSophia Robb), a difficult young girl, is sent to the mysterious Blackwood Boarding School when her heated temper becomes too much for her mother to handle. Once she arrives at Blackwood, Kit encounters eccentric headmistress Madame Duret (Uma Thurman) and meets the school's only other students, four young women also headed down a troubled path. While exploring the labyrinthine corridors of the school, Kit and her classmates discover that Blackwood Manor hides an age-old secret rooted in the paranormal.


Ocena


Pyewacket (2017)

Nicole Muñoz in Pyewacket (2017)


Slo naslov: -
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 90'Imdb
Slo recenzija: Deseta umetnost
Žanri: drama, grozljivka triler
Režija: Adam MacDonald
Scenarij: Adam MacDonald
Igrajo: Nicole Muñoz, Laurie Holden, Chloe Rose, Eric Osborne


[SLO]


V filmu spremljamo zgodbo jezne in težavne najstnice Leah, katere odraščanje je vse prej kot enostavno; po smrti očeta se je njena mama spremenila v pretirano zaščitniško in živčno razvalino, na šoli se druži z “luzerji”, njen edini pobeg pa predstavlja poslušanje metal glasbe in branje knjig na temo okultnega. Leah se nekega dne močno spre s svojo mamo in v jezi jo želi ubiti s pomočjo nenavadnega rituala, s katerim obudi duh zlobne gozdne čarovnice, ki pa ima bistveno večjo moč, kot se zdi na prvi pogled. Od tod naprej Pyewacket postane čisti psihološki “mindfuck”, saj ni nikoli povsem jasno, če Leah resnično ogroža nadnaravna sila ali pa je zgolj podlegla pretiranemu verovanju v okultno. -Deseta umetnost

[ENG]

When you're dealing with demons, be careful what you wish for... In this ultra-unsettling occult nightmare, teenage Leah (Nicole Muñoz) finds solace from the recent death of her father-and from her strained relationship with her mother (Laurie Holden)--by dabbling in the dark arts. It all seems like harmless fun at first, until a blow out argument leads Leah to do the unthinkable: put a death curse on her mother. No sooner has the girl performed the ritual than she regrets it. But it may be too late, as an evil presence known as Pyewacket begins to make itself known--and threatens to destroy both mother and daughter. Backcountry director Adam MacDonald builds hair-raising tension around what's both a complex mother-daughter tale and a frightening fable about our darkest desires.

Ocena


Calibre (2018)

Martin McCann and Jack Lowden in Calibre (2018)


Slo naslov: -
Država: VB
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Dolžina: 101'Imdb
Žanri: triler
Slo recenzija: -
Režija: Matt Palmer
Scenarij: Matt Palmer
Igrajo: Jack Lowden, Martin McCann, Tony Curran 


[ENG]

Two lifelong friends on a hunting trip in Scotland find their nerves -- and their morals -- ruthlessly tested after a harrowing turn of events.


Ocena


Ghost Stories (2017)

Ghost Stories (2017)

Slo naslov: -
Država: VB
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 98'Imdb
Žanri: drama, grozljvka
Slo recenzija: Filmoljub 
Režija: Jeremy Dyson, Andy Nyman
Scenarij: Jeremy Dyson, Andy Nyman
Igrajo: Andy Nyman, Martin Freeman, Paul Whitehouse, Alex Lawther, Paul Warren


[SLO]


Profesor Phillip Goodman (Nyman) je akademski strokovnjak za parapsihologijo, ki kot skeptik vsega verskega ali duhovnega racionalno pojasnjuje "nadnaravne" prevare in razkrinkava zaslužka željne šarlatane (glej The Last Exorcism, The Conjuring). Nepričakovano prejme sporočilo priznanega raziskovalca paranormalnih pojavov iz sedemdesetih let, slavnega Charlesa Camerona, ki je že pred leti nepojasnjeno izginil. Bolni in v razpadajoči prikolici sredi zakotja živeči, cinični starec mu naloži vnovično preiskavo treh starih primerov, ki ga še vedno mučijo in jih sam ni nikoli uspel razvozlati.-Filmoljub

[ENG]


Experience three spine-tingling tales of terror to haunt your dreams. A debunker of all thing paranormal, Professor Phillip Goodman (Andy Nyman) has devoted his life to exposing phony psychics and fraudulent supernatural shenanigans on his own television show. His skepticism is put to the test, however, when he receives a file of three chilling, inexplicable cases: a night watchman (Paul Whitehouse) haunted by disturbing visions as he patrols an abandoned asylum; an edgy young man (Black Mirror's Alex Lawther) involved in a hellish car accident deep in the woods; and a wealthy former banker (Sherlock's Martin Freeman) visited by the poltergeist spirit of his unborn child. Even scarier: each of these macabre stories seems to have sinister connection to Professor Goodman's own life. WIll they make a believer of him yet?


Ocena


Venus (2016)



Slo naslov: -
Drugi naslovi: Venus: Let's Talk About Sex
Država: Danska, Norveška 
Jezik: danski
Leto: 2016
Dolžina: 80',  Imdb
Žanri: dokumentarni
Slo recenzija: -
Režija: Mette Carla Albrechtsen, Lea Glob
Scenarij: Mette Carla Albrechtsen, Lea Glob


[ENG]


During casting sessions, young women from Copenhagen talk candidly about their sexual experiences. Initially, the two female directors wanted to make a film as a way of better understanding their own sexual desires and frustrations. In response to a casting call, more than a hundred ordinary young women turned up and talked straight into the camera about their erotic fantasies. As shooting progressed, the filmmakers realized that these intimate casting sessions should in fact be the final film. The interviewees gradually open up: one shy woman discovered that she gets aroused watching two men having sex. Another woman talks about how she finds it difficult to submit to a man. A recurring frustration is that women are supposed to be simultaneously innocent and wild, often an impossible combination. Because the man is supposed to actively take steps – you don’t kiss him, he kisses you – his intentions and motivations are easier to understand. The bare surroundings of a casting studio allow Venus to pierce these female passions.


Ocena


petek, 28. september 2018

Visages villages (2017)

aka Faces Places
Agnès Varda and JR in Visages villages (2017)

Slo naslov: O ljudeh in vaseh 
Drugi naslovi: Faces Places
Država: Francija
Jezik: francoščina
Leto: 2017
Dolžina: 94'Imdb
Žanri: dokumentarni
Režija: Agnès Varda, JR
Scenarij: Agnès Varda, JR
Igrajo: Agnès Varda, JR, Jeannine Carpentier, Clemens Van Dungern in drugi


Agnes Varda, eno od najvidnejših imen francoskega novega vala jih šteje že 90, a kljub temu še vedno snema filme. Za zadnjega, dokumentarec O ljudeh in vaseh  ( Visages Villages), je prejela nagrado za najboljši dokumentarec v Cannesu in oskarjevsko nominacijo. Vid ji sicer nekoliko peša, toda to vseeno ni bila ovira za nastanek naslovnega dela. Zadeva je toliko bolj impresivna ob spoznanju, da je O ljudeh in vaseh v resnici dokumentarni film v katerem se veliko potuje, t.i. film ceste. Tokrat je združila moči s kakih 50 let mlajšim fotografom in vizualnim umetnikom, ki ustvarja pod psevdonimom JR. 

Varda se v družbi mladega so-režiserja odpravi na pot po ruralni Franciji, med farmerje, delavce, upokojence… Nenavadni par potuje v prirejenem kombiju, ki od daleč izgleda kot velikanski fotoaparat na kolesih. In to tudi je, kakor spoznamo ob  prihodu v prvo vasico. V notranjosti kombija je namreč vgrajena foto-kabina, v katero JR in Varda povabita radovedne vaščane. Vendar to ni običajna foto-kabina za izdelavo slik za dokumente. Po fotografiranju iz velike reže na stranici kombija prilezejo čisto pravi plakati, iz katerih potem nastane simpatična foto-razstava z obrazi vaščanov, s katero okrasijo enega izmed vaških zidov. JR, ki podobno kot Jean-Luc Godard skozi celoten film skriva oči za sončnimi očali, je znan po svojih muralih, velikanskih fotografijah, s katerimi okrašuje stavbe in ostale za to primerne površine. JR je med ostalim avtor 20-metrske fotografije mehiškega otroka, ki radovedno kuka čez ograjo na mehiško-ameriški meji. 

Že od prvih sekvenc, ki pokažejo, kako sta se, oziroma nista srečala Agnes in JR je vzpostavljen optimističen, rahlo komični ton zgodbe v nastanku, ki ga nenavadna partnerja v »zločinu« uspešno vzdržujeta do samega konca. Vizualna privlačnost filma izhaja iz opazovanja umetniškega dela v nastanku: ljudi, ki končajo na muralih največkrat najprej spoznamo, nato pa opazujemo nastanek umetnine, s katero Varda in JR polepšata njuno bivalno ali delovno okolje. Enkrat so to reprodukcije starih slik mož, ki so nekoč delal v rudniku, ki ne obratuje več – ganljivo je gledati odziv prebivalcev mesta, ki na stavbah občudujejo murale svojih prednikov – drugič so to žene luških delavcev, ki dobijo svoje murale na zloženih kontejnerjih pristanišča La Havre. O ljudeh in vaseh je humanističen dokumentarec, ki preiskuje in slavi identiteto francoskega delavskega razreda in njegovo prilagoditev evoluciji delovnega procesa. Od farmerja, ki sam obdeluje 800 hektarjev, do zoperstavljanja dveh različnih pristopov k kozjereji, film nevsiljivo prevprašuje pro et contra dveh različnih filozofij. Na neki ravni film doživljam tudi kot svojevrsten poklon izginjajočemu načinu življenja na podeželju in občutku povezanosti med ljudmi, ki se ga v velikih mestih ni čutiti. Varda in JR nam med ostalim želita pokazati, da umetnost ni privilegij elit, ter da v njej povsem enakovredno lahko sodelujejo vsi. O ljudeh in vaseh je nenazadnje film o človekovi minljivosti in pomembnosti vezi, ki jih ustvarimo v času, ki ga preživimo na tem svetu. 


Ocena


sreda, 26. september 2018

Apostasy (2017)


Slo naslov: -
Država: VB
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 95' Imdb
Žanri: drama
Režija: Daniel Kokotajlo
Scenarij: Daniel Kokotajlo
Igrajo: Siobhan Finneran, Robert Emms, Sacha Parkinson, Molly Wright, Bronwyn James



Apostazija je pojem, ki označuje izstop verujočega iz verske skupnosti, ki se zgodi bodisi po volji vernika, bodisi ko odgovorni sklenejo, da vernika zaradi določenih razlogov izključijo iz verske skupnosti. Zgodbo postavljeno na angleški sever, v mesto Oldham odpre prizor komaj 18-letne Alex (Molly Wright), ki zdravnici odločno pojasnjuje, da zdravljenje s transfuzijo krvi pod nobenim pogojem ne pride v poštev. »Transfuzija krvi je v naši veri prepovedana,« nekje iz ozadja pristavi dekličina mati Ivanna (Siobhan Finneran). Alex ima hudo anemijo in transfuzija ji ob kritičnem poslabšanju lahko reši življenje – a po strogih verskih pravilih je za jehovove priče takšen poseg v telo prepovedan. Ivanna v nobenem trenutku ne dvomi v pravila in je svoja goreča verska prepričanja povsem vcepila mlajši Alex, med tem ko starejša Luisa (Sacha Parkinson) vse skupaj jemlje z nekaj rezerve. Starejša hčerka je do te mere svobodomiselna, da se je celo spustila v razmerje s fantom, ki ne pripada njeni verski skupnosti. In ko na plano pride, da je noseča, obstaja samo ena možnost. Fant bo sprejel njeno vero, v nasprotnem Luiso čaka izobčenje. Ne zgolj iz verske skupnosti, ampak tudi iz materinega in sestrinega življenja. In ko se to tudi zgodi je potrebno upoštevati pravila, ki velevajo, da morajo stiki med verniki in izobčenci, ne glede na rodbinske vezi, zreducirani na komunikacijski minimum. Družina Luisi obrne hrbet in punca je naenkrat prisiljena zapustiti dom in začeti samostojno življenje. A nato se zgodi tragedija, ki bo pod vprašaj postavila prepričanja vseh vpletenih.

Apostasy je celovečerni prvenec britanskega režiserja Daniela Kokotajla, ki v precep jemlje principe funkcioniranja verske skupnosti, o kateri širša javnost ne ve veliko. Kokotajlo je v obravnavo vzel snov, ki jo dobro pozna, saj je dolga leta tudi sam bil jehovova priča. Vero je zapustil potem, ko se je odločil ustvariti lastno družino, čeprav je s tem razočaral najbližje. Kot sam poudari, njegov namera ni bila posneti jezen film, film proti veri, saj je primarno želel povedati zgodbo, ki bo karseda objektivno spregovorila o kontroverznih pravilih verske skupnosti, ki ji je nekoč pripadal. Predstaviti zaprto skupnost v kateri veljajo posebna, pogosto rigorozna pravila, ki od ljudi zahtevajo veliko odrekanja in žrtvovanja v funkciji svojevrstnega plačila obljubljenega življenje na drugi strani. V tem hermetično zaprtem svetu o pomembnih stvareh odloča nekakšen svet strešin, v katerem običajno ni prostora za ženske. Kokotajla to omejenost in odtujenost od ostanka sveta poudarja z ožji izrezom slike, bližnjimi posnetki obrazov in kadriranjem likov, ki ne ponujajo veliko konteksta glede prostora, ki ga ti liki zasedajo. V tem smislu je Apostasy film, ki sloni na likih in njihovih odnosih. V teh pogojih do izraza pridejo igralske kvalitete izkušene Siobhan Finneran, ki ji zelo dobro asistirajo obe mlajši igralki, ki igrata Alex in Luiso. V sorazmerju s časom preživetim v njihovi družbi narašča tudi naša povezanost z liki, razumevanje njihovih relacij in dejanj. Morda me občutek vara, a zdi se, da Kokotajla namenoma čustveno jedro filma ne zgradi okoli tragičnega dogodka. Udarec v trebuh ne pride takrat, ko ga pričakujemo, temveč v sami končnici, ko nam režiser v izjemno močni sekvenci z mamo in hčerko pokaže vso zgrešenost ideje o odrekanju ljubezni in podpore najbližjim. S tem podčrta nesmisel žrtve, ki protagonistom zagotavlja nagrado v življenju po smrti in izriše čutno študijo vere, žalovanja in krivde.

Ocena


ponedeljek, 24. september 2018

Inxeba (2017)

aka The Wound
Niza Jay and Nakhane Touré in Inxeba (2017)

Slo naslov: -
Angleški naslov: The Wound
Država: Južna Afrika, Nemčija, Nizozemska
Jezik: xosa, angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 88',  Imdb
Žanri: drama, romantični
Režija: John Trengove
Scenarij: John Trengove
Igrajo: Nakhane Touré, Bongile Mantsai, Niza Jay, Thobani Mseleni, Gamelihle Bovana


Xloani je osamljeni pripadnik ljudstva AmaXhosa, ki kot skladiščni delavec večji del leta preživi v velikem mestu. Dvakrat letno se vrne domov, v gorovje na južnoafriškem vzhodu in ta čas je običajno rezerviran za Ukwaluko. In kaj je pravzaprav Ukwaluka? Gre za neko vrsto iniciacije, obredno sprejemanje mladih fantov v pozni adolescenci v svet odraslih. Bistvo obreda je ritualno obrezovanje, po katerem mladi fantje pod nadzorom svojih mentorjev preživijo nekaj tednov v za ta namen postavljenem kampu. Mentorji pri fantih nadzorujejo celjenje ran in jih v kasnejši fazi učijo veščin preživetja v naravi. Ti proti plačilu lahko skrbijo tudi za več fantov, vendar je Xloani letos dobil le enega varovanca. Skrbeti mora za Kwando, sina poslovneža, ki je za skrbnika želel prav Xloanija. Z napredkom zgodbe počasi spoznavamo, zakaj se Xloani vedno znova vrača domov. Teh nekaj tednov v kampu je zanj edina možnost za druženje s fanti, s katerimi je odraščal v rojstni vasi. Še posebej je vesel, ker bo srečal še enega mentorja – Vijo, tipičnega alfa samca, s katerim ju druži več od običajnega prijateljstva. Zapleteno razmerje med njima dodatno zaplete Kwanda, ki za razliko od dveh zaljubljenih mentorjev precej bolj sproščeno dojema svojo homoseksualnost.

Inxeba je premierno prikazan na festivalu Sundance in se je kasneje kot južnoafriški kandidat za oskarja prebil na skrajšan seznam devetih filmov, a je na koncu ostal brez nominacije. Film je v domovini sprožil številne kontroverze, saj je ob izidu nastala precej močna fronta, ki je nasprotovala prikazovanju filma v južnoafriških kinodvoranah. Manj glasni so pričakovano bili nasprotniki Ukwaluke in bolj tisti, ki so v prizorih istospolnega seksa videli bolezen in zahodnjaško dekadenco. Kampanja proti filmu je bila zelo močna, polna homofobičnih reakcij. Film je na koncu od državnega urada za klasifikacijo prejel najstrožjo oceno rezervirano za pornografske filme, zato so ga lahko predvajali le v kinodvoranah, ki vrtijo pornografske vsebine. Inxeba je film, ki v nekem širšem smislu prevprašuje vlogo moškega v južnoafriški družbi, oziroma kaj za pripadnika ljudstva AmaXhosa pomeni odmik od tradicionalnih vrednot. Ali drugače, kaj se dogaja s tistimi, ki se najdejo v razkoraku med pričakovanji okolice in njihovih najbližjih na eni in lastno spolno identiteto na drugi strani. Z inštalacijo ne čisto pravega ljubezenskega trikotnika debitant John Trengove uspešno analizira, kako se istega »problema« lotevajo različne generacije in koliko na dojemanje le-tega vplivajo številni dejavniki, predvsem socialni status in okolje. V tem smislu film funkcionira na dveh nivojih: kot zgodba o prepovedani ljubezni in klasična zgodba o odraščanju. Trengove je posnel kompleksno dramo, ki med tremi osrednjimi protagonisti uspe splesti pristno in prepričljivo čustveno vez. V tem smislu velja izpostaviti prispevke treh glavnih igralcev, ki so s pogumnimi nastopi odlično odgovorili na izzive, ki jih je pred njih postavil režiser in zahteven scenarij. Redko imam priložnost videti zgodbo, ki v kakšnem izmed pomembnejši aspektov prinaša nekaj novega, se drzno loteva podiranja tabujev in obenem nudi nekaj novih spoznanj in informacij. Inexeba je film, ki pripoveduje eno izmed takšnih zgodb in prav zato ga velja promovirati in mu posvetiti zasluženo pozornost.  


Ocena



nedelja, 23. september 2018

Todos lo saben (2018)

aka Everybody Knows
Javier Bardem, Penélope Cruz, Sergio Castellanos, and Carla Campra in Todos lo saben (2018)

Slo naslov: Vsi vejo   
Drugi naslovi: Everybody Knows
Država: Španija, Francija, Italija
Jezik: španščina, katalonščina
Leto: 2018
Dolžina: 132'Imdb
Žanri: drama, misterij, triler 
Režija: Asghar Farhadi
Scenarij: Asghar Farhadi
Igrajo: Penélope Cruz, Javier Bardem, Ricardo Darín, Eduard Fernández, Bárbara Lennie, Inma Cuesta, Elvira Mínguez, Ramón Barea


Po uveljavitvi na mednarodni sceni in nagradah na prestižnih festivalih na naslov režiserjev iz neangleško govorečih dežel običajno prihajajo številna povabila za sodelovanje in snemanje prvega filma v angleščini. Večina ta izziv tudi sprejme, drugi spet uberejo drugačno, samosvojo pot. Eden teh avtorjev je tudi iranski mojster Asghar Farhadi, ki je po Preteklosti (Le passse, 2013), posnetem pretežno v francoščini, letos dokončal še svoj prvi celovečerec v španščini. Vsi vejo je odprl tekmovalni spored letošnjega festivala v Cannesu, kjer je španska zvezdniška igralska zasedba pritegnila nemalo pozornosti. 

Penelope Cruz igra Lauro, ki skupaj z otrokoma obišče rojstni kraj, majhno, z vinogradi obdano vasico na španskem podeželju. Na dolgo pot iz Buenos Airesa je šla brez moža Alejandra (Ricardo Darín), ki zaradi poslovnih obveznosti ni mogel priti na poroko Laurine mlajše sestre. V veselem predporočnem vzdušju se Laura počuti odlično. Dnevi pred poroko so priložnost za druženje z družino in srečanja s starimi znanci. Med njimi je tudi Paco (Javier Bardem), uspešen vinar, s katerim sta nekoč imela romantično razmerje. Čas leti in že smo na poročni veselici, na kateri so prisotni vsi pomembnejši akterji zgodbe. In prav tam, sredi poročnega veselja pride do zapleta, ki bo sprožil sosledje dogodkov, v katerih bojo zelo pomembno vlogo imeli dogodki iz Laurine preteklosti.

Čeprav je Farhadi tudi to pot sestavil zgodbo, ki vsebuje zanj značilno pretresanje družinske dinamike in preteklosti – zakopane skrivnosti, s katerimi se liki morajo soočiti in dokončno razčistiti medsebojne odnose – naslovnega doživljam kot film v katerem se je režiser najbolj približal mainstreamu. Pregled njegovega ustvarjalnega opusa razkriva, da Iranec v praktično vse svoje filme rad vgrajuje elemente detektivke, kjer funkcijo klasičnih preiskovalnih metod prevzame seciranje družinskih odnosov. 

Vsi Vejo ni izjema, vendar se Farhadi tokrat še bolj usmeri v detektivsko plat filma – dekonstrukcija likov in razmerij je podrejena osvetljevanju osrednjega misterija in tu film odločno stopi na teritorij detektivk posnetih po knjižnih uspešnicah Agathe Christie. To počne dokaj dobro, saj nas osrednji misterij drži v negotovosti do samega konca in v tem smislu lahko rečemo, da film izpolni pričakovanja. Manj kvalitetni so deli filma, ki se osredotočajo na relacije med protagonisti, saj so zgodbe za liki mestoma preveč predvidljive. Skrivnosti enostavno zaslutimo prezgodaj in v tem smislu me Vsi Vejo spominja na zaplete iz nizkobudžetnih tv produkcij. A z eno pomembno razliko: tisto kar Farhadijev film vseeno dvigne nad povprečje je ravno kvaliteta produkcije (režija, kamera Almodovarjevega snemalca Joséja Luisa Alcaina) in izjemen prispevek igralske zasedbe, ki s svojo kvaliteto razmeroma povprečno zgodbo dvigne vsaj za stopničko višje.


Ocena



petek, 21. september 2018

Jeune Femme (2017)

aka Montparnasse Bienvenüe
Laetitia Dosch in Jeune femme (2017)


Slo naslov: Mlada ženska
Drugi naslovi: Montparnasse Bienvenüe
Država: Francija
Jezik: francoščina
Leto: 2017
Dolžina: 97' ,  Imdb
Žanri: drama 
Režija: Léonor Serraille
Scenarij: Léonor Serraille, Clémence Carré 
Igrajo: Laetitia Dosch, Souleymane Seye Ndiaye, Grégoire Monsaingeon, Nathalie Richard



Mlada ženska je eden tistih filmov fokusiranih na enega osrednjega protagonista. Karakterna študija, ki za funkcioniranje ne potrebuje veliko sestavin: eno posebno, samosvojo protagonistko, zanesljivo glavno igralko in pripovedovalca sposobnega na zanimiv način povedati njeno zgodbo. Mlada ženska je prvenec francoske režiserke in scenaristke nagrajen z zlato kamero (nagrada za najboljši prvenec) na lanskem festivalu v Cannesu. V prvem kadru spoznamo glavno junakinjo Paulo, ki z rokami divje udarja po vratih in poskuša doseči, da je oseba a drugi strani spusti v hišo. Toda vrata se ne odprejo in ženska v navalu jeze z glavo useka po vratih. Rezultat – rana na čelu, ki jo malce kasneje v urgentni ambulanti oskrbuje zdravnik, ki med tem mora poslušati besedni plaz nevrotične ženske, ki se ne želi sprijazniti s tem, da jo je zdaj že bivši ljubimec dal na čevelj. On je premožen uspešen fotograf, ona je vrsto let bila njegova muza. Dolgo sta skupaj živela v Mehiki, vrnitev v Pariz pa je prinesla konec njune zgodbe. Zdaj je Paula praktično na ulici, saj za sabo nima premožne družine in prijateljev, ne materialnih sredstev. 


Njen položaj ni sijajen in na teh temeljih bi se zgodba zlahka razvila v depresivno študijo propada ženske, ki jo požre velemesto »ki ne mara ljudi.« Tako francosko prestolnico v nekem trenutku opiše protagonistka, ki se glede na situacijo obnaša dokaj neobičajno: žurira v nočnih klubih, na privatnih zabavah in vmes poskuša prespati na kavčih bežnih znancev. Tovrstne opcije so hitro izčrpane, a se ji nato posreči dobiti službo varuške in majhno dotrajano sobico v podstrešju. To je prvo znamenje, da je Paula vendarle sposobna urediti svoje življenje. Paula nam skozi interakcijo z drugimi liki, nepremišljeno jezikanje, bistroumne prebliske in nelogičnosti posameznih dejanj sprva ponudi malo točk, na katerih se lahko z njo poistovetimo. V večjem delu filma interes spodbujajo ekscentričnost junakinje, razumevanje za njeno stisko in iskriva manifestacija igralskih kvalitet glavne igralke Laetitie Dosch. Šele v drugi polovici filma so storjeni premiki, s katerimi nastajajoča karakterna študija začenja dobivati bolj jasne obrise. In z vsako novo potezo postaja portret ženske, ki pri 31-ih mora dokončno odrasti in preboleti veliko ljubezen, bolj impresiven. Toda ne glede na vse slepe ulice in zastoje na koncu ni dvoma, da je Paula na dobri poti, da zgradi življenje na bolj zdravih temeljih.         


Ocena