ponedeljek, 07. maj 2018

El ataúd de cristal (2016)

aka The Glass Coffin



Slo naslov: -
Angleški naslov: The Glass Coffin
Država: Španija
Jezik: španščina
Leto: 2016
Dolžina: 75'Imdb
Žanri: grozljivka, triler
Režija: Haritz Zubillaga
Scenarij: Aitor Eneriz, Haritz Zubillaga
Igrajo: Paola Bontempi


Španska kinematografija nam je v zadnjih dvajsetih letih ponudila kar zanimivih žanrskih  izdelkov in v duhu tega dejstva je tudi celovečerni prvenec španskega režiserja Haritza Zubillage dobil svoj delež mednarodne pozornosti. Steklena krsta je mikrolokacijska grozljivka, ki se skoraj v celoti odvrti v notranjosti velike limuzine. V njej se znajde uspešna igralka Amanda, ki bi jo z limuzino morali odpeljati na gala prireditev, na kateri ji bodo podelili nagrado za njene igralske dosežke. Toda nedolgo potem, ko pred svojo hišo vstopi v luksuzno vozilo se igralki začne svitati, da nekaj ne štima. Vožnja traja predolgo, na zaslonih v notranjosti se vrtijo prizori iz njenih filmov, komunikacija z osebo, ki upravlja z vozilom ne deluje. Ko igralka preko ozvočenja zasliši grozljiv glas še vedno upa, da gre za potegavščino, neslano šalo njenega partnerja, s katerim bi se morala srečati kasneje. Toda ko se vozilo ustavi in v potniški prostor vstopi zamaskirana oseba in jo začne pretepati s kovinsko palico Amanda dojame vso resnost njenega položaja. Iz tega zanimivega izhodišča Zubillaga gradi zgodbo, ki po začetnem entuziazmu iz minute v minuto vedno bolj spodkopava lastne temelje in se naposled sesede pod težo slabega scenarija, neprepričljive motivacije osrednjega antagonista in smešnega obnašanja žrtve. Zubillaga nima dovolj "jajc, " da do konca spelje praktično nič, saj se že žrtvina prva ponižujoča naloga, ki je zamišljena kot preizkus igralskega talenta za nastopanje v filmih za odrasle konča, še preden Amanda uspe odpeti nedrček. Vse skupaj čez črto prebavljivega potisne nadležen glas antagonista, ki z dolgimi monologi poskuša kompenzirati tisto, kar nam režiser ne zna ponuditi z vizualnimi sredstvi. Vrhunec slabih rešitev je finalno razkritje grozljive podobe antagonista, ki jo Zubillaga nikoli ne postavi v smiseln kontekst. Ta šok brez kritja nekako povzame vse slabosti filma, ki se mu je najbolje izogniti v širokem loku.


Ocena


Ni komentarjev:

Objavite komentar