La ragazza nella nebbia (2017)

aka The Girl in the Fog

Jean Reno and Toni Servillo in La ragazza nella nebbia (2017)

Slo naslov: Dekle v megli

Angleški naslov: The Girl in the Fog

Država: Italija, Francija

Jezik: italijanščina

Leto: 2017

Dolžina: 128',  Imdb

Žanri: krimi, triler

Režija: Donato Carrisi

Scenarij: Donato Carrisi

Igrajo: Toni Servillo, Alessio Boni, Lorenzo Richelmy, Jean Reno, Greta Scacchi

Italijansko-francoska koprodukcija Dekle v megli (La ragazza nella nebbia) je krimi triler, ki je na papirju imel kar nekaj adutov, ki obetajo zanimivo filmsko doživetje. Glavna vloga je pripadla italijanskemu igralskemu velikanu Toniju Servillu, v eno izmed pomembnejših vlog pa je postavljen še slavni Francoz Jean Reno. Omeniti velja, da scenarij in režijo podpisuje Donato Carrisi, sicer avtor nekaj knjižnih uspešnic, ki je tu dobil priložnost ekranizirati lastno knjižno uspešnico. Carrisi je izkušnje nabiral na televiziji in glede na izvirni material lahko rečemo, da je multitalentirani Italijan imel dobro izhodišče za uspešen celovečerni prvenec. Zgodbo postavljeno v majhno mestece v italijanskih Alpah odpre prizor mladega dekleta, ki v meglenem večeru zapusti dom in se odpravi proti lokalni cerkvi. Od takrat 16-letne Anne ni videl nihče in nekaj dni kasneje v mesto prispe detektiv Vogel (Servillo), ki bo s pomočjo lokalne policije vodil preiskavo.

Preiskavo spremljamo skozi flashbacke, s katerimi Vogel v kronološkem zaključku zgodbe poskuša lokalnemu psihiatru (Reno) pojasniti kri na svojih oblačilih. "Za nesrečo je kriva megla," razlaga detektiv in megla je ena ključnih orodij, s katerimi Carrisi vzpostavlja dobro vzdušje za iskanje odgovorov o usodi mlade Anne. Pot do resnice nas vodi skozi ugankarski labirint, v katerem nam avtor vseskozi ponuja potencialne osumljence. Je to rahlo počasni lokalni mladenič, ki je bil v Anno zaljubljen in jo z varne razdalje pogosto snemal s svojim mobilnikom? Je krivec morda skupnost (v oči padejo veliki leseni križi, ki jih nosi malodane vsak lokalec), katere člani morda na skrivaj izvajajo kdove kakšne rituale? Je krivec morda mrki, redkobesedni oče, ki bi se ga človek pošteno ustrašil, če bi ga srečal v kaki mračni ulici? Je dejanski krivec profesor, ki se je z družino pred pol leta preselili v mesto in začel poučevati na lokalni šoli? Detektiv Vogel, ki je znan po nenavadnih preiskovalnih metodah – ena izmed teh je spodbujanje medijskega cirkusa, v funkciji orodja pritiska na potencialnega osumljenca – in storil bo vse, da popravi svojo reputacijo, ki je pošteno zamajana z odmevnim primerom, v katerem je v zapor poslal nedolžnega človeka. Prav zato mora detektiv v svojih sklepih biti še toliko bolj previden. Carrisi je zgodbo po moji oceni pretirano  zapletel, v njo vključil preveč zavajajočih namigov in preveč nerelevantnih dejstev, da sem se ob vseh teh zasukih na neki točki začel dolgočasiti toliko, da je odgovor na najpomembnejše vprašanje, do katerega po številnih ovinkih na koncu vendarle pridemo, postal nepomemben. Avtor v zgodbo vključi preveč malo smiselnih zapletov in malo verjetnih scenarijev, ki so sicer zapakirani v dobro atmosfero grožnje in nelagodja, ki žal nikoli ni podkrepljena s kvalitetno vsebino. Na koncu je vsa ta megla, dež in tavanje po zapuščenih, temačnih krajih le orodje za psihološko napihovanje, za katero zgodba ne ponudi pravega kritja.  

Ocena