Deadpool 2 (2018)

Foto: 20th Century Fox 

Slo naslov: Deadpool 2

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Dolžina: 119' ,  Imdb

Žanri: komedija, akcija, avantura

Režija: David Leitch

Scenarij: Rhett Reese, Paul Wernick, Ryan Reynolds

Igrajo: Ryan Reynolds, Josh Brolin, Julian Dennison, T.J. Miller, Brianna Hildebrand, Zazie Beetz, Karan Soni, Shioli Kutsuna

Zakaj spreminjati nekaj, kar je dobro delovalo že prvič? Vprašanje je bilo le, ali scenaristični tandem Rhett Reese-Paul Wernick (ki se mu je to pot pridružil še glavni igralec Ryan Reynolds) lahko ustvari dovolj zanimivih situacij in duhovitih dialogov, ter kako se bo v dirigentski vlogi znašel bivši kaskader in nadobudni režiser David Leitch (John Wick, Atomic Blonde), ki je na režiserskem stolčku nasledil Tima Millerja. Zmagovita formula prvega filma je uporabljena tudi v nadaljevanju zgodbe o najbolj zabavnem Marvelovem junaku in tako smo dobili eno zabavnejših akcijskih komedij tekočega leta, ki je najmanj enakovredna, če ne celo boljša, od prvega filma.

Wade Wilson ali Deadpool je superjunak, ki je mnogim nevarnim ljudem stopil na žulj in si nakopal nemalo sovražnikov. Nekega dne nekdo izmed teh potrka na njegova vrata in uniči njegove sanje o skupni prihodnosti s punco Venesso, nakar naš superjunak pade v depresijo. Smisla za humor sicer ne izgubi, toda mine kar nekaj časa, preden ga prebujeni očetovski gen ponovno požene v akcijo. Wade namreč poskuša pomagati  mlademu in težavnemu mutantu Russellu – igra ga simpatični mladi Novozelandec Julian Dennison, opažen v Lovu na divjaka (Hunt for the Wilderpeople, 2016, Taika Waititi) – ki ga želi uničiti Cable (Josh Brolin), terminatorju podobni supervojak iz preteklosti. 

Novi Deadpool se resda ne more pohvaliti z ne vem kako sofisticirno zgodbo in večplastnostjo likov (to nam "v kamero" prizna tudi sam glavni junak), vendar teh kvalitet od filma tega tipa niti ne pričakujemo. Njegov osnovni namen je gledalcu ponuditi dobro zabavo, kar mu z manjšimi odstopanji odlično uspeva skozi večji del skoraj dve uri dolgega filma. Izpostaviti velja domiselne, zabavne dialoge, v katerih ne manjka samoironije in zanimivih opažanj postavljenih v kontekst superherojskih filmov in popularne kulture nasploh. Ob hitrem tempu in gobčnem junaku ni enostavno "ujeti" vseh domislic in namigov in v luči tega spoznanja morda ni zgrešeno povedati, da govorimo o filmu, ki bi se ga izplačalo videti tudi dvakrat. Dobro sestavljeno in uravnoteženo je tudi jedro igralske zasedbe, z dobro kemijo med ključnimi protagonisti, ki prispevajo svoj delež k celostnemu šarmu igralskega ansambla. In potem je tu še prispevek Davida Leitcha, ki v obstoječi koncept idealno vkomponira njemu svojstveno koreografijo s humorjem prežetih akcijskih prizorov, obenem pa sem zadovoljen, da mu ni mar, kaj bodo o rabi ultra nasilnega črnega humorja povedali strici, ki ustvarjalce strašijo s tistim velikim »R«. Celo glavni junak se potrudi, da nam pojasni, zakaj je Deadpool v resnici družinski film, in jaz mu verjamem. Toliko smeha v kino dvorani že dolgo nisem slišal in to je najboljši dokaz nesmiselnosti tovrstnih klasifikacij.

Ocena