Belye nochi pochtalona Alekseya Tryapitsyna (2014)

Slo naslov: Poštarjeve bele noči

Drugi naslovi: The Postman's White Nights

Država: Rusija

Leto: 2014

Dolžina: 101',  Imdb

Žanri: Drama  

Slo recenzija: Mladina, RTV SLO MMC, MAF

Režija: Andrey Končalovski

Scenarij: Andrej Končalovski, Jelena Kiseljova

Igrajo:  Aleksej Trjapicin, Irina Jermolova, Timur Bondarenko, Viktor Kolobkov, Viktor Berezin, Tatjana Silič, Irina Silič, Jurij Panfilov

[SLO]

Via Kinodvor

Prebivalci odročnih vasic ob orjaškem jezeru Kenozero na ruskem severu živijo tako, kot so stoletja živeli njihovi predniki: v majhnih skupnostih, kjer se vsi poznajo in proizvajajo le tisto, kar za življenje neizbežno potrebujejo. Njihova edina vez z zunanjim svetom je podeželski poštar Aleksej Trjapicin, ki z malim motornim čolnom premošča prepad med industrijskim, urbanim svetom in svetom magične folklore, naravne idile, a tudi osame in brezdelja. Ko mu nekdo ukrade motor čolna in se ženska, ki jo na skrivnem ljubi, odseli v mesto, se tudi poštar, željan pustolovščine, poda na pot samospoznanja.

Skozi oči resničnega podeželskega poštarja se odvije zgodba o pozabljeni skupnosti in izginjajočem načinu življenja v ruralnih zakotjih ruskega severa. Presunljiva, umirjena in nežno humorna mešanica dokumentarca in fikcije je veteranskemu režiserju Andreju Končalovskemu prinesla beneškega leva za najboljšo režijo.

Iz prve roke

Zadnja leta se mi zdi, da skuša sodobni film gledalcu prihraniti še tako neznaten napor, ki ga zahteva kontemplacija. Že nekaj let me muči občutek negotovosti, ali zares razumem, kaj je bistvo filma. Pričujoči film predstavlja moj poskus, da bi odkril nove možnosti, ki jih nudijo gibljive slike, pospremljene z zvokom. Poskus, da bi videl svet, ki nas obdaja, skozi oči 'novorojenčka'. Poskus opazovati življenje brez vsakršne naglice. Kontemplacija je stanje, v katerem se človek dodobra zaveda svoje enosti z vesoljem. Morda je ta film moj poskus, da bi izostril svoj sluh in poskusil prisluhniti tihemu šepetu tega vesolja. /…/ Pograbil sem kamero in se odpravil na sever, proč od Moskve, da bi opazoval ljudi in jih bolje spoznal. V oči nam je padel neki mož, pa smo pristopili k njemu in se predstavili. Naš protagonist živi v pokrajini Arhangelsk in dela kot vaški poštar. In kot poštar predstavlja edino vez vaščanov z zunanjim svetom. Temu prinese penzijo, onemu hlebec kruha, tretjemu pismo ali novo žarnico. Pobližje sem si želel ogledati njegovo življenje in življenja ljudi, s katerimi prihaja v stik. Filmu pravim umirjena študija življenja, biografija, poskus, da bi razumeli svet. Resnici na ljubo je zgodba precej enostavna, a kot pravijo, dolgočasnih zgodb ni, so samo dolgočasni pripovedovalci.

- Andrej Končalovski, režiser in soscenarist

[ENG]

The film represents life in a godforsaken Russian village. The only way to reach the mainland is to cross the lake by boat and a postman became the only connection with the outside world. A reserved community has been set up here. Despite the modern technologies and a spaceport nearby the people of the village live the way they would in the Neolithic Era. There is neither government nor social services or jobs. The postman's beloved woman escapes the village life and moves to the city. Postman's outboard engine gets stolen and he can no longer deliver mail. His normal pattern of life is disrupted. The postman makes a decision to leave for the city too but returns before long with no certain reason. The script is based on real characters' stories. People from the village play their own parts in the film. The search for the protagonist lasted for over a year. 

Written by Production Center of Andrei Konchalovsky

Ocena