Princess Cyd (2017)

Rebecca Spence and Jessie Pinnick in Princess Cyd (2017)

Slo naslov: -

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 96' ,  Imdb

Žanri: drama, romantični

Režija: Stephen Cone

Scenarij: Stephen Cone

Igrajo: Rebecca Spence, Jessie Pinnick, Paul Fagen, Malic White, Marika Mashburn

Mlademu ameriškemu režiserju Stephenu Coneju je v pretekosti že uspelo realizirati nekaj manjših "indie" uspešnic in nekje v tej kategoriji je tudi njegov najnovejši in doslej medijsko najbolj izpostavljen film Princess Cyd. Cone svoje filmske zgodbe običajno gradi okoli motivov odraščanja in prevpraševanja identitete in tudi to pot je zgodba stkana na teh osnovnih parametrih. Odraščanje16-letne Cyd (Jessie Pinnick) je zaznamovala tragedija, v kateri je pred devetimi leti izgubila mamo. Od takrat živi z očetom, depresivnim deloholikom, s katerim se ne razume najbolje. Po zadnjem prepiru se odloči del poletja preživeti s teto Mirando, sicer uspešno pisateljico, ki živi sama v družinski hiši v Chicagu, v kateri je nekoč živela tudi njena pokojna mama. Na podobnih temeljih filmarji navadno postavljajo resne drame, ki v precep jemljejo dolgoročne vplive tragičnih dogodkov na življenja tistih, ki so jih ti dogodki najbolj prizadeli. Conejev pristop k potencialno depresivni temi je bolj sproščen in optimističen – opravka imamo z liki, ki so neprijetno preteklost sprejeli in nadaljevali s svojimi življenji. Izjema je depresivni oče glavne junakinje, ki, razen omembe iz ust glavne junakinje, v zgodbi ne dobi prostora. Analiza izpostavi dva nosilna stebra zgodbe. Prvi steber je dinamika med samsko, nikoli poročeno teto in njeno mlado nečakinjo. Na dobri kemiji med mlado Jessie Pinnick in izkušeno Rebecco Spence režiser gradi toplo zgodbo o zbliževanju dveh sorodnic. Z dobro uravnoteženo dinamiko odnosa, v katerem po začetni zadržanosti in vljudnostni toleranci ne manjka konfliktov, z medgeneracijskimi razlikami povezanih situacij, ter drobnih gest nežnosti in naklonjenosti, na katerih vznikne lepa čustvena vez. Vez med materinsko razpoloženo teto in mlado žensko, ki to komponento življenja pogreša od materine smrti. Drugi, nekoliko manj prepričljiv nosilni motiv so deli zgodbe, v katerih Cyd prevrašuje spolno usmeritev in identiteto. Njena romanca s "tomboyko" Katie je sicer simpatična, vendar ji po moji oceni manjka nekaj globine. Princess Cyd v ključnih trenutkih morda zamnjka nekaj subtilnosti, relacije med posameznimi liki so morda pretirano romantizirane in idealizirane, vendar smo pod črto dobili "feelgood" film s srcem na pravem mestu.

Ocena