Slava (2016)

aka Glory

Stefan Denoljubov in Glory

Slo naslov: Slava

Angleški naslov: Glory

Država: Bolgarija, Grčija

Jezik: bolgarščina

Leto: 2016

Dolžina: 101',  Imdb

Žanri: drama

Režija: Kristina Grozeva, Petar Valčanov

Scenarij: Kristina Grozeva, Petar Valčanov

Igrajo: Stefan Denoljubov, Margita Goševa, Stanislav Gančev, Kitodar Todorov, Ivan Savov, Milko Lazarov

Canko Petrov je rahlo počasen samotar z govorno napako. Zaposlen je pri bolgarskih državnih železnicah in čeprav skupaj s sodelavci že nekaj mesecev ni prejel plačo, se vsako jutro, točen kot ura  znamke "Slava," ki že dolga leta tika-taka na njegovem zapestju, odpravi na delo. Canko je vzdrževalec, ki vsak dan pregleda določen odsek proge, njegova glavna skrb je ustrezna pritrditev tirnic na železniške pragove. Med eno izmed teh inšpekcij Canko naleti na neverjeten prizor: po tirnicah se je razletela velika vreča polna denarja in revni delavec je nepričakovano v situaciji, v kateri marsikdo ne bi veliko premišljeval. Toda za poštenjaka njegovega kalibra ni dvoma, kaj storiti. O najdbi obvesti odgovorne službe in se tako nehote znajde v središču medijskega cirkusa, ki ga Julia Staikova, arogantna vodja službe za odnose z javnostmi pri Ministrstvu za promet želi izkoristiti za odvračanje pozornosti od korupcijskega škandala, ki pretresa ministrstvo. Režiserski tandem Kristina Grozeva - Petar Valčanov s svojim drugim filmom – prvi je zelo solidna drama Učna ura (Urok, 2014) – nadaljuje t.i. "trilogijo časopisnih izrezkov," filmov posnetih po scenarijih razvitih iz kratkih časopisnih novic, ki tako ali drugače zrcalijo aktualni trenutek bolgarske družbe. Na teh resničnih temeljih potem nastane zgodba, na kateri avtorja gradita svoje družbenokritično naravnane drame. Slava nam pokaže malega človeka, ujetega v kolesje korumpiranega sistema, ki je enostavno nemočen storiti karkoli, ko ga ta sistem odloči izkoristiti za svoje dnevnopolitične cilje in ga nato, kakor žvečilni gumi, ki je izgubil okus, izpljuniti na cesto. Pred nami je pesimističen portret družbe v kateri besedo vodijo izmuzljivi politiki in njihovi podrejeni povzpetniški služabniki, pripravljeni hoditi čez trupla. Vse kar delajo, delajo z enim ciljem v mislih: prebiti se karseda bližje koritu, ali po možnosti postati oseba, ki korito kontrolira. Grozeva in Valčanov s Slavo ne pokažeta le ponižanja, skozi katera gre mali človek, ampak tudi zelo natančno in prepričljivo približata proces razčlovečenja, skozi katerega gre PR-ovka (odličen nastop Margite Goševe, gledali smo jo v že omenjeni Učni uri), ki v svoji bolni ambiciji povsem izgubi moralni kompas. 

Ocena