 |
| Gwei Lun-Mei and Ge Hu in Nan fang che zhan de ju hui (2019), Foto: Imdb |
Slovenski naslov: -
Kitajski režiser in scenarist Diao Yinan je za svoj prejšnji film, neo-noir detektivko Black Coal, Thin Ice (Bai ri yan huo,2014), prejel berlinskega zlatega medveda. Režiser se je lani v podobnem slogu vrnil na mednarodno sceno, ko je svoj najnovejši film, The Wild Goose Lake, predstavil v osrednji tekmovalni sekciji festivala v Cannesu. Ponovno gre za zgodbo, ki v središče postavlja eno izmed klasičnih zapovedi noir filma: ranjenega anti-junaka na begu, okoli katerega je, ne glede na kriminalno preteklost in dejstvo, da mu policija upravičeno diha za ovratnik, zgrajen moralni center zgodbe.
Zhou Zenong (Ge Hu) je gangster, ki se po petletnih letih za rešetkami vrne v staro jato. Vrnitev je prišla ravno v trenutku, ko boj za ozemlje med rivalskimi tolpami doseže vrhunec. Nepremišljeno ravnanje mladih članov njegove tolpe sproži srdit odziv iz rivalskega tabora – Zhou in njegovi možje postanejo tarče dobro organiziranega sovražnika, ki je med njegovo odsotnostjo pridobil moč in vpliv. Spor doseže kulminacijo s pregonom, med katerim lažje ranjeni Zhou rešuje kožo pred zasledovalci in po naključju ustreli policista. Smrt moža postave ga pahne v ilegalo – visoka nagrada je razpisna na njegovo glavo in Zhou je naenkrat v sila nezavidljivem položaju, ko mora dobro premisliti, komu sploh lahko zaupa.
Jezero divjih gosi – ob katerem svoje delo pod krinko običajnih obiskovalk kopališča opravljajo številne prostitutke – in delavske četrti bližnjega mesta, v nadaljevanju postanejo primarna prizorišča, na katerih Diao skupaj s stalnim sodelavcem, odličnim direktorjem fotografije Jingsong Dongom (People Mountain People Sea, Long Day's Journey into Night), skreira odlično vizualno komponento filma, ki jo je najbolje doživeti na velikem platnu, ali vsaj malo večjem domačem zaslonu. Ob navdušujoči fotografiji velja izpostaviti še vzdušje (približno 70% filma predstavljajo nočni prizori) in Diaojevo mojstrsko režijo posameznih scen. Izstopa nočni prizor posnet na manjšem trgu, s številnimi liki in statisti, v katerem režiser kompleksnost bližajočega se obračuna pričara s premišljenimi gibi kamere, smislom za kompozicijo posameznih kadrov in dobro odmerjenimi montažnimi prejemi. Ugaja tudi spontanost, s katero Diao vpeljuje nove pomembne like – vloge le-teh brez pretiranega pojasnjevanja postanejo očitne – s »flashbacki« pelje koncept zgodb v zgodbi, ter potrpežljivo zlaga kose sestavljanke o gangsterju, ki ob neizogibnem propadu želi kariero skleniti s plemenitim dejanjem, ki je zanj svojevrstna odrešitev. Film na sekundarnem nivoju nudi zanimiv vpogled v zahtevne življenjske pogoje, v katerih životari kitajski nižji razred in subtilno podčrta tanko linijo med razbojniki in žandarji. Jezero divjih gosi je tudi zelo dobro odigran film, v katerem pričakovano izstopata oba glavna protagonista, Ge Hu, kot gangster na begu in Gwei Lun-me, v vlogi prostitutke in Zhoujeve edine prave zaveznice. Škoda je le, da Diao ta izjemni stilski dosežek ni podkrepil z nekaj več substance, s katero bi njegov film že dosegel raven prave mojstrovine.
Ocena
Ni komentarjev:
Objavite komentar