Slovenski naslov: Hodnik
Drugi naslovi: Corridor
Država: Švedska
Leto: 2010
Žanri: Misterij, Triler
Dolžina: 75' , Imdb
Režija: Johan Lundborg, Johan Storm
Scenarij: Johan Lundborg, Johan Storm
Igrajo: Emil Johnsen, Ylva Gallon, Margreth Weivers, Peter Stormare
Frank je brihten študent medicine, samotar, ki se izogiba stikom z drugimi ljudmi in se najraje zadržuje v svoji udobni študentski garsonjeri. Obkrožen s knjigami se pridno uči, njegov cilj je postati najuspešnejši študent generacije. To mu zaenkrat ne uspeva, saj eden izmed profesorjev za najvišje ocene zahteva več kreativnosti in ta se, po profesorjevem prepričanju, ne skriva v debelih medicinskih knjigah. Frank prihaja iz ugledne dohtarske družine in nadaljevanje družinske tradicije je zanj samoumevna in edina pravilna pot. Sezona izpitov se začenja, zato je Frank povsem osredotočen na učenje in navezovanje stikov s sosedo Lotte je zanj le nezaželena ovira, ki jo je treba karseda hitro odstraniti. Vendar simpatična in rahlo vsiljiva soseda Frankovo nejevoljno pomoč pri nošenju kosa pohištva razume, kot začetek novega prijateljstva. In še preden se Frank zave kaj se dogaja, Lotte že sedi za njegovo mizo, s posodo domačih piškotov v rokah. Nekaj dni kasneje mu je že jasno, da je novi fant njegove sosede človek, ki ga ne želiš srečati v temni ulici. Potem se v stanovanju zgoraj začnejo prvi prepiri in kmalu padejo tudi prvi udarci. Ko na njegova vrata potrka objokana Lotte, ji Frank ne želi odpreti vrat, a ko nekaj dni kasneje opazi modrice na njenem telesu, začne sočustvovati z nemočno žensko. Strahopetni naravi navkljub se odloči, da ji bo poskušal pomagati, se opogumi in pokliče policijo. Hitro spozna, da je to odločitev, ki jo bo še obžaloval.
Ta mali švedski triler bo s svojo hitchcockovsko formulo po vsej verjetnosti zadovoljil vse tiste, ki s(m)o v preteklosti uživali v mojstrovinah enega največjih mojstrov filmskega suspenza. In prvenec režiserskega tandema Johan Lundborg - Johan Storm je s svojo pretežno mikrolokacijsko umestitvijo in peščico likov povsem primeren kandidat za takšno primerjavo. Že vemo, da sta osnovna gradnika podobnih zgodb suspenz in atmosfera in prav v teh postavkah film doseže tudi najboljše rezultate. Tudi po zaslugi odlične selekcije snemalnih lokacij (stopnišča, hodniki, stanovanje glavnega protagonista…), ki prispevajo pomemben delež, k všečni vizualni podobi filma. Ob prijazni minutaži in konstantnem »dogajanju,« brez prostega teka, sem celo dobil občutek, da je film še nekoliko krajši, kot v resnici je. Zanimivo se mi zdi tudi dejstvo, da je centralna figura neprijazen in pošteno egoističen mladenič, strahopetec, za povrh, ki se nam, svojim karakternim minusom navkljub, vseeno prikupi in nas pripravi do tega, da trepetamo za njegovo usodo. Zasluge pripisujem dobremu nastopu mladega norveškega igralca Emila Johnsena, ki v svoji pojavi združuje vse, kar takšen lik potrebuje. Peter Stormare je s svojo badass reputacijo vsekakor odlična izbira za vlogo glavnega negativca, obenem pa velja pozdraviti njegov igralski entuzijazem in pripravljenost na sodelovanje pri takšnih malih, mikroproračunskih projektih. Žal je zgledovanje po slavnih vzornikih obenem tudi največji utež okoli vratu naslovnega, ki s seboj prinaša zajeten odmerek predvidljivosti, ki se najbolj manifestira v rahlo prozornem zaključnem dejanju. Isolerad je filmček z številnimi plusi, ki bo imel boljši efekt pri gledalcih z manj filmske kilometrine, vendar tudi tisti izkušenejši, ne bodo razočarani.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar