aka The Other Side of Hope
Slo naslov: Druga stran upanja
Angleški naslov: The Other Side of Hope
Država: Finska, Nemčija
Jezik: finščina
Leto: 2017
Žanri: komedija, drama
Režija: Aki Kaurismäki
Scenarij: Aki Kaurismäki
Igrajo: Sherwan Haji, Sakari Kuosmanen, Janne Hyytiäinen, Ilkka Koivula, Nuppu Koivu, Simon Hussein Al-Bazoon, Niroz Haji, Kaija Pakarinen
[SLO]
Via Kinodvor
Sirski begunec Khaled, skrit med tovori premoga, prispe v helsinško pristanišče. A na Finskem, kjer bi rad zaprosil za azil, nemudoma trči ob neprepusten birokratski zid. Zbegan in obupan pobegne iz zbirnega centra in se poda na ulice Helsinkov, kjer spozna zagrenjenega Wikströma. Nekdanji prodajalec srajc je pred kratkim zapustil zapito ženo, da bi odprl svojo restavracijo in kot samski moški zaživel na novo. Skupaj se lotita krmarjenja med čermi teh novih, neznanih in pogosto zagonetnih svetov.
Finski velemojster absurdnega humorja Aki Kaurismäki (Le Havre) z zgodbo o nepričakovanem prijateljstvu med sirskim beguncem in finskim gostincem zada še en duhovit udarec neusmiljeni birokraciji, s katero sodobna Evropa sprejema prosilce za azil. Srebrni medved za najboljšo režijo na letošnjem Berlinalu.
Kaurismäkijev Le Havre je bil leta 2011 zamišljen kot prvi del neuradne trilogije o življenju v pristaniških mestih, katere nadaljevanji naj bi se odvijali v Španiji in Nemčiji. Toda s filmom Druga stran upanja se je tematika načrtovane trilogije spremenila, bržkone tudi pod vplivom aktualnih družbenopolitičnih razmer v Evropi in po svetu. »Filme moram snemati v trilogijah, zato da dejansko kaj naredim. To je vse. Ne morem sekati drv. Toda tu ne gre več za pristaniško trilogijo, prelevila se je v trilogijo o beguncih. Upam, da bo tretji del vesela komedija,« pravi Kaurismäki. Svoj najnovejši film je posvetil slovitemu finskemu filmskemu zgodovinarju, filmarju in dolgoletnemu prijatelju Petru von Baghu (1943–2014), čigar filme in osebnost smo imeli priložnost spoznavati tudi pri nas, v okviru festivalov Kino Otok in Liffe. V skladu s Kaurismäkijevo maksimo, »film je svetloba, digitalno je elektrika«, je bil tudi film Druga stran upanja – kot vsa režiserjeva poprejšnja dela – posnet na filmski trak in kot edini film tekmovalnega programa v Berlinu predvajan s 35-milimetrske filmske kopije.
»Film nima tako velikega vpliva, da bi množično spreminjal mnenja, toda moja iskrena namera je bila v poskusu privesti tiste, ki si ga ogledajo, k razumevanju, da smo vsi enaki, da smo vsi ljudje. In če je danes begunec 'on' ali 'ona', si lahko jutri begunec ti ali jaz. /…/ V Evropi smo v teku zadnjega stoletja razvili neko obliko demokratične ureditve. Zdaj pa smo imeli eno težko leto in čez deset let bo vse razpadlo, ker smo tako slabi. Sredi prejšnjega stoletja je bilo v Evropi 60 milijonov beguncev, tako kot danes. Takrat smo jim pomagali, zdaj pa so sovražniki. Kje, hudiča, je naš humanizem? Če ne bomo človečni do svojih prijateljev, tudi sami ne bomo preživeli. Celo ne smemo preživeti – kdo pa smo, če nismo ljudje? /…/ Svojih igralcev nočem preveč premikati in jih tudi prosim, naj z rokami ne krilijo kot mlini na veter. Izbiram jih, seveda, zaradi njihovih privlačnih obrazov – in igralskega talenta. Igralci naj igrajo; kamera je bodisi njihov sovražnik ali pa prijatelj. Če znaš igrati, je tvoj prijatelj. Če ne znaš, pa ni.«
- Aki Kaurismäki, režiser in scenarist
[ENG]
Khaled, syrian refugee stows away on a freighter to Helsinki. Meanwhile, Wikström is a traveling salesman who wins big at a poker table and buys himself a restaurant with the proceeds. When the authorities turn down his application for asylum, Khaled is forced underground and Wikström finds him sleeping in the yard behind his restaurant. He offers him a job and a roof over his head and, for a while, they form a Utopian union with the restaurant's waitress, the chef and his dog.
Ocena
