Jim & Andy: The Great Beyond (2017)

Slo naslov: -

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 94' ,  Imdb

Žanri: dokumentarni, komedija

Režija: Chris Smith

Scenarij: Chris Smith

Igrajo: Jim Carrey, Danny DeVito, Miloš Forman, Paul Giamatti, George Shapiro, Bob Zmuda

Jim & Andy: The Great Beyond sem registriral že lani, med poročili z zadnjega festivala v Benetkah in ga označil kot potencialno zanimivo gradivo, a sem se nanj spomnile šele nekaj dni nazaj, ko mi ga je med brskanjem v ogled ponudila Netflixova videoteka. Gre za dokumentarec, ki prinaša unikaten in zabaven vpogled v zakulisje nastanka Formanoveg Človeka z lune (Man on the Moon, 1999), v katerem je Jim Carey genialno upodobil pokojnega Andyja Kaufmana. Pri večjih produkcijah je v navadi, da vzporedno z nastankom filma kamere beležijo dogajanje v zakulisju in to nalogo je studio Universal zaupal Kaufmanovi dolgoletni partnerki Lynne Margulies in njegovem velikem prijatelju in dolgoletnem sodelavcu Bobu Zmudi. Oba sta poleg svetovalne vloge dobila zadolžitev posneti material za t.i. EPK (electronic press kit) iz katerega potem zmontirajo promocijsko gradivo, ki film spremlja na poti skozi distribucijsko mrežo. Toda posneti material je poslan v bunker, saj so studijske glave ocenile, da bi objava posnetega materiala lahko škodovala filmu in skazila javno podobo Jima Carreyja, ki je v času snemanja bil velika zvezda in s katerim je studio imel dolgoletne načrte. Ameriški dokumentarist Chris Smith (American movie, 1999), je po skoraj dvajsetih letih lahko uporabil posneti material – pred kamero je postavil glavnega igralca in s kombinacijo posnetkov iz zakulisja s snemanja filma, posnetkov nastopov Andyja Kaufmana in komentarjem Jima Carreyja sestavil izjemen dokumentarec o snemanju Človeka z lune.

  

Zbrani material gledalcu ponudi novo dimenzijo Carreyjeve vloge v Človeku z lune, ki je po oceni mnogih njegov največji igralski dosežek. Jim & Andy... je dokumentarec, ki v precep vzame vprašanja identitete, zvezdništva in meja, do katerih igralec v piljenju karakterja lahko žene ne zgolj samega sebe, ampak tudi soigralce in ostale sodelavce. Že po izidu filma se je veliko govorilo o Carreyjevem metodičnem pristopu k interpretaciji osrednjega protagonista, toda šele po ogledu naslovnega dokumentarca spoznamo, kako zelo resno se je Kanadčan lotil upodobitve pokojnega Kaufmana. Jim je v času snemanja enostavno postal Andy in se tudi v zakulisju, v kontaktu s soigralci, režiserjem, tehničnim osebjem in vsem ostalim obnašal kot Andy. Na svoje ime se ni odzival, ljudi okoli sebe pa je konstantno postavljal v kaufmanovske situacije, v katerih ti preprosto niso vedli kaj povedati in kako reagirati. Marsikdo je v zakulisju celo izrazil nezadovoljstvo in nestrinjanje z Jimovim, pardon Andyjevim pristopom, toda igralec je trmasto vztrajal pri svojem in v filmskem žargonu povedano "ostajal v karakterju" tudi potem, ko so kamere ugasnile. In če je kdaj bilo potrebno koga še malo prestrašiti je na pomoč poklican Andyjev alter ego Tony Clifton, ob katerem se je tudi veliki Miloš Forman počutil nekoliko negotovo. Odseki filma, v katerih gledamo Cliftona so tako zelo zabavni in pristni, da po ogledu dokumentarca ugotovimo, da kljub Andyjevi smrti, Clifton živi še naprej. Film med drugim razkrije nekatere zanimivosti povezane z Kaufmanovim alter egom (med drugim dejstvo, da Cliftona ni ekskluzivno igral Andy), kar na domiseln način osvetli epizoda posneta na eni izmed razvpiti zabav lastnika Playboya Hugha Hafnerja. Jim & Andy... nam pove veliko o obeh, o Jimu in Andyju, ter pokaže, kako je Carreyju uspelo ustvariti mikrokozmos, v katerem je za nekaj časa Andy vstal iz groba in s svojo totalno komedijo razveseljeval in živciral vse okoli sebe. Celovečerec Miloša Formana in naslovni dokumentarec se idealno dopolnjujeta in na najboljši način obujata duh Andyja Kaufmana, tako po vsebinski kot po sporočilni plati. Edina komponenta filma, ki je morda nekoliko neskladna s celoto je del komentarja Jima Carreyja, v katerem se igralec spusti v filozofsko psihoanaliziranje samega sebe in vlečenje vzporednice med Andyjem in seboj. Njegov komentar je kljub temu dragocen, saj iz prve roke pojasni dogajanje, ga postavi v določen kontekst, predvsem pa ponudi intimen prerez transformacije, s katero je Carrey ustvaril eden najsijajnejših portretov v kategoriji biografskega filma. Toplo priporočam.  

Ocena