Battle of the Sexes (2017)

Photo: Fox Searchlight Pictures

Slo naslov: Bitka med spoloma

Država: VB, ZDA

Jezik: angleščina 

Leto: 2017

Dolžina: 121',  Imdb

Žanri: biografija, komedija, drama

Slo recenzija: -

Režija: Jonathan Dayton, Valerie Faris

Scenarij: Simon Beaufoy

Igrajo: Emma Stone, Steve Carell, Andrea Riseborough, Sarah Silverman, Bill Pullman, Alan Cumming

[ENG]

In the wake of the sexual revolution and the rise of the women's movement, the 1973 tennis match between women's world champion Billie Jean King (Emma Stone) and ex-men's-champ and serial hustler Bobby Riggs (Steve Carell) was billed as the BATTLE OF THE SEXES and became one of the most watched televised sports events of all time, reaching 90 million viewers around the world. As the rivalry between King and Riggs kicked into high gear, off-court each was fighting more personal and complex battles. The fiercely private King was not only championing for equality, but also struggling to come to terms with her own sexuality, as her friendship with Marilyn Barnett (Andrea Riseborough) developed. And Riggs, one of the first self-made media-age celebrities, wrestled with his gambling demons, at the expense of his family and wife Priscilla (Elisabeth Shue). Together, Billie and Bobby served up a cultural spectacle that resonated far beyond the tennis court, sparking discussions in bedrooms ... Written by Fox Searchlight Pictures

Ocena

It (2017)

Foto: Kolosej

Slo naslov: Tisto

Država: ZDA, Kanada

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 135',  Imdb

Žanri: drama, grozljivka, triler

Slo recenzija: Deseta umetnost, Filmoljub, Filmstart, Gledal_a bom

Režija: Andy Muschietti

Scenarij: Chase Palmer, Cary Fukunaga, Gary Dauberman

Igrajo: Bill Skarsgard, Jaeden Lieberher, Jeremy Ray Taylor, Sophia Lillis, Finn Wolfhard, Wyatt Oleff, Chosen Jacobs

[SLO]

Novo grozljivko v režiji Andrésia Muschietitija (Mama) snemajo po nadvse priljubljenem istoimenskem romanu Stephena Kinga, ki že desetletja navdušuje (ali, bolje rečeno, ustrahuje) bralce po vsem svetu. Ko v kraju Derry v ameriški zvezni državi Maine začnejo izginjati otroci, se skupina otrok znajde iz oči v oči s svojim največjim strahom - spopadejo se z zlobnim in zloveščim klovnom Pennywisejem, ki že stoletja mori in ustrahuje ljudi. V čevlje strašnega klovna je stopil Bill Skarsgard, obkrožajo pa ga mladi nadarjeni igralci, med njimi Jaeden Lieberher, Jeremy Ray Taylor, Sophia Lillis, Finn Wolfhard, Wyatt Oleff, Chosen Jacobs, Jack Dylan Grazer in Nicholas Hamilton. -Kolosej

[ENG]

New Line Cinema's horror thriller "IT," directed by Andy Muschietti ("Mama"), is based on the hugely popular Stephen King novel of the same name, which has been terrifying readers for decades. When children begin to disappear in the town of Derry, Maine, a group of young kids are faced with their biggest fears when they square off against an evil clown named Pennywise, whose history of murder and violence dates back for centuries. -RT

Ocena

Brad's Status (2017)

Foto: Amazon Studios

Slo naslov: -

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 102' ,  Imdb

Žanri: komedija, drama

Slo recenzija: -

Režija: Mike White

Scenarij: Mike White

Igrajo: Ben Stiller, Austin Abrams, Jenna Fischer, Michael Sheen, Jemaine Clement, Luke Wilson, Shazi Raja

[ENG]

When Brad Sloan (Ben Stiller) accompanies his college bound son to the East Coast, the visit triggers a crisis of confidence in Brad's Status, writer and director Mike White's bittersweet comedy. Brad has a satisfying career and a comfortable life in suburban Sacramento where he lives with his sweet-natured wife, Melanie (Jenna Fischer), and their musical prodigy son, Troy (Austin Abrams), but it's not quite what he imagined during his college glory days. Showing Troy around Boston, where Brad went to university, he can't help comparing his life with those of his four best college friends: a Hollywood bigshot (White), a hedge fund founder (Luke Wilson), a tech entrepreneur (Jemaine Clement), and a political pundit and bestselling author (Michael Sheen). As he imagines their wealthy, glamorous lives, he wonders if this is all he will ever amount to. But when circumstances force him to reconnect with his former friends, Brad begins to question whether he has really failed or is, in some ways at least, the most successful of them all. -RT

Ocena

Daddy Longlegs (2009)

Foto: IFC Films

Slo naslov: -

Drugi naslovi: Go Get Some Rosemary

Država: ZDA

Jezik: angleščina 

Leto: 2009

Dolžina: 100',  Imdb

Žanri: drama, komedija

Slo recenzija: -

Režija: Benny Safdie, Josh Safdie

Scenarij: Ronald Bronstein, Benny Safdie, Josh Safdie 

Igrajo: Ronald Bronstein, Alex Greenblatt, Sage Ranaldo, Frey Ranaldo, Eleonore Hendricks 

[ENG]

After months of being alone, sad, busy, sidetracked, free, lofty, late and away from his kids, Lenny, 34 with graying frazzled hair, picks his kids up from school. Every year he spends a couple of weeks with his sons Sage, 9, and Frey, 7. Lenny juggles his kids and everything else all within a midtown studio apartment in New York City. He ultimately faces the choice of being their father or their friend all with the idea that these two weeks must last 6 months. In these two weeks, a trip upstate, visitors from strange lands, a mother, a girlfriend, "magic" blankets, and complete lawlessness seem to take over their lives. The film is a swan song to excuses and responsibilities; to fatherhood and self-created experiences, and to what it's like to be truly torn between being a child and being an adult. - Written by Josh and Benny Safdie

Ocena

Bright (2017)

Foto: Netflix

Slo naslov: -

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 117',  Imdb

Žanri: akcija, krimi, fantazijski

Slo recenzija: Filmoljub

Režija: David Ayer

Scenarij: Max Landis

Igrajo: Will Smith, Noomi Rapace, Joel Edgerton, Ike Barinholtz, Édgar Ramírez, Lucy Fry, Brad William Henke, Dawn Olivieri, Kenneth Choi, Andrea Navedo

[ENG]

In Los Angeles, humans live with orcs and elves in a world where fantasy creatures do exist. LAPD police officer Dayl Ward is the first human cop having the orc police officer Nick Jakoby as a partner. When Ward is shot by an orc and Jakoby does not capture the shooter, he questions whether Jakoby lets the fellow orc escape. During a patrol, Ward and Jakoby arrest a man that tells that there is a prophecy and Ward is blessed. Meanwhile, Internal Affairs press Ward to find the truth about the escape of the shooter so that they can fire Jakoby. The magic department of the FBI interrogates the man that belongs to the terrorist Shield of Light group which protects brights so that they can prepare for the return of the Dark Lord that will destroy the world. Ward and Jakoby are summoned to attend a disturbance and they stumble upon a Shield of Light safe-house where they arrest the elf Tikka and bag her magic wand. Soon they learn that Tikka is hunted down by the evil and powerful rogue elf... Written by Claudio Carvalho @Imdb

Ocena

Lady Bird (2017)

Foto: A24

Slo naslov: Lady Bird

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 94' ,  Imdb

Žanri: drama, komedija

Režija: Greta Gerwig

Scenarij: Greta Gerwig

Igrajo: Saoirse Ronan, Laurie Metcalf, Tracy Letts, Lucas Hedges, Timothée Chalamet, Beanie Feldstein, Lois Smith

Sorazmerno s prepoznavnostjo in priljubljenostjo Grete Gerwig je naraščal tudi njen vpliv na filme v katerih je igrala. Najbolj očitno, ko je nastopala pod dirigentsko palico Noaha Baumbacha (Frances Ha, Mistress America), ko se je že dalo naslutiti, da bo kmalu začela snemati svoje filme. Zdaj, ko se je to zgodilo, je moje veselje dvojno. Greta je dobila priložnost narediti film po svojih željah in merilih, mi pa smo dobili nazaj  Baumbacha, ki se je po treh filmih z Greto (če štejem še Greenberg, v katerem še ni imela tako močnega vpliva) vrnil v stare tirnice. To, kar sta delala skupaj je sicer bilo zelo dobro, toda Baumbach se je na račun prilagajanja Gerwigovi vseeno nekoliko oddaljil od filmov, kakršne je snemal pred tem, Baumbacha, ki ga preferiram in najbolj spoštujem. Najboljši dokaz za to je letošnji The Meyerowitz Stories (New and Selected), odlična komična drama, ki je po moji oceni premalokrat omenjena v kontekstu najboljših stvaritev lanskega leta. A vrnimo se h Greti Gerwig in njenem prvem zares samostojnem celovečercu, ki ga z vseh strani upravičeno zasipajo z ljubeznijo in pohvalami. Mogoče ni odveč omeniti, da je Gerwig v sodelovanju z Joejem Swanbergom, kraljem mumblecore filmanja že so-režirala celovečerec, romantično dramo Nights and Weekends (2008).   

Gerwigowa zgodbo postavi v domači Sacrametno in ob upoštevanju starosti glavne junakinje ni težko ugotoviti, da prvenec vsebuje kar nekaj avtobiografskih elementov. Naslov filma je posledica dejstva, da Christine McPherson ni najbolj srečna z imenom, ki so ji ga namenili starši, zato si je (neuradno) nadela novega – Lady Bird. Pred našo junakinjo je obdobje, ko bo potrebno postoriti marsikaj in sprejeti nekaj pomembnih odločitev. Punca končuje srednjo šolo in mora misliti na prihodnost, izbirati pravi faks in tako ali drugače začrtati glavne življenjske smernice. Njena vizija prihodnosti je povsem drugačna od tistega, kar od nje pričakuje mati, s katero je tudi sicer ves čas na bojni nogi. Zato se Lady Bird še najbolje se počuti v družbi prijateljice Julie, od katere se začne oddaljevati, ko jo medse sprejme skupina popularnih sovrstnikov.

Foto: A24

Že iz tega kratkega povzetka vsebine je možno razbrati, da Lady Bird ne ponuja posebej inovativne zgodbe o odraščanju. Greta se s prvencem loteva univerzalnih tem: prva ljubezen, izguba nedolžnosti, nesoglasja s straši,  prijateljstvo, premišljevanje o prihodnosti... Morda so napetosti na relaciji mati-hči nujno orodje za uspešno napenjanje narativnih linij, a lepo bi bilo, če bi film drugače rešil vsaj zaplet z najboljšo prijateljico in na bolj domiseln način prišel do nauka o vrednostih, na katerih počiva pravo prijateljstvo. Čeprav se Lady Bird univerzalnih tem ne loteva tako pogumno, kot to denimo počne Kako sem izgubila nedolžnost (The Diary of a Teenage Girl, Marielle Heller, 2015), vseeno govorimo filmu, ki ga upravičeno najdemo na mnogih listah najboljših izdelkov preteklega leta. In kaj je potem njegov adut, ki najbolj odločno kompenzira povprečno zgodbo? To so v prvi vrsti zanimivi liki, njihova  dinamika in domiselno napisani dialogi, v katerih Gerwigova  odlično kombinira humor z resnimi temami. Argumenti,  s katerimi uporniška junakinja utemeljuje stališča in izraža nestrinjanje z okolico so na en mah humorni in bistroumni. Saoirse Ronan in njena filmska mama Laurie Metcalf ustvarita ganljiv portret dveh povsem različnih žensk, ki ju ne glede na vsa nesoglasja in medgeneracijski jaz vežejo močna čustva. Svoj delež k všečnosti celote prispeva še galerija zanimivih stranskih likov: simpatična najboljša prijateljica Beanie Feldstein, vedno zanesljivi Tracy Letts v vlogi razumevajočega očeta, rahlo čudaški brat Miguel, njegova punca Shelly... Z življenjskostjo likov in naravno interakcij med njimi Greta Gerwig vse skupaj poveže v  prepričljiv mikrokozmos glavne junakinje, ki se pripravlja zapustiti domače gnezdo in poleteti v širni svet. To je glavni razlog, zakaj Lady Bird vzamemo za svojo, zakaj  za njo navijamo in je tako dobro razumemo.

Ocena

Mindhunter (2017– )

Foto: Netflix

Slo naslov: -

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017 

Dolžina: 10 epizod (34'-60'),  Imdb

Žanri: krimi, drama, triler

Režija: David Fincher, Asif Kapadia, Tobias Lindholm, Andrew Douglas

Scenarij: Joe Penhall

Igrajo: Jonathan Groff, Holt McCallany, Hannah Gross, Anna Torv, Cotter Smith, Cameron Britton, Stacey Roca, Alex Morf, Joe Tuttle 

Netflix, Amazon, Hulu, HBO... Z naraščanjem števila spletnih platform z video vsebinami na zahtevo se je širila tudi ponudba, ponudniki so razširili dejavnost in so distribuciji priključili še produkcijo lastnih vsebin. Izbira je večja in boljša kot kdaj koli, odločitev čemu ponuditi priložnost, oziroma kaj gledati, je vedno zahtevnejša. Ena izmed najboljših serij lanskega leta je po moji oceni Netflixova produkcija Mindhunter.

Idejni tvorec serije je britansko-avstralski scenarist Joe Penhall, ki se je najprej  uveljavil kot pisec gledaliških iger, v svet filma pa se je prebil s scenarijem za Cesto (The Road, John Hillcoat, 2009), prirejenim po knjižni predlogi slavnega Cormaca McCarthyja. Tudi ideja za Mindhunter je prišla s knjižnih polic – tokrat je Penhill prepoznal potencial knjige Mindhunter: Inside the FBI's Elite Serial Crime Unit, ki opisuje dejanske zločine, resnične zločince in delo posebne enote, ki dela na teh primerih. Fokus je na serijskih morilcih, zato ob trendu selitve velikih režiserskih imen na televizijo ne preseneča, da na seznamu ključnih sodelavcev pri naslovnem projektu najdemo Davida Ficherja, ki ga od nekdaj zanimajo temačne zgodbe o serijskih morilcih (Se7en, Zodiac). Fincher je prevzel vlogo producenta in režijo štirih epizod, v preostalih epizodah pa so se na režiserski stolček usedla že uveljavljena Tobias Lindholm (A Hijacking, War) in Asif Kapadia (Amy, Senna, The Warrior), ter  manj znani Andrew Douglas.

Foto: Netflix

Piše se leto 1977. V ameriških zaporih je zaprtih kar nekaj množičnih in serijskih morilcev. Eni čakajo na usmrtitev, drugi bodo za zapahi ostali do svojega zadnjega diha. O njihovih zločinih poročajo mediji, o njih se debatira v ameriških domovih, toda večino zanimajo zgolj gola, umazana dejstva. Kriminalne psihologije in profiliranja zločincev ne poznajo niti pri vsemogočnem FBI, a to se bo počasi začelo spreminjati. Mladi agent Holden Ford (Jonathan Groff) nadrejene prepriča, da mu dovolijo intervjuje z morilci z enim ključnim namenom: razumeti okoliščine zločina in stanje uma storilcev. Prepričan je, da z analizo zbranih informacij lahko bolje razumejo motive storilcev, rešujejo odprte primere in morda celo preprečijo kakšen podoben zločin. Kmalu se mu pridruži še izkušeni agent Bill Tench (Holt McCallany). Skupaj začneta obiskovati razvpite morilce v zaporih in se z njimi pogovarjati o njihovih zlodelih. Oborožena z novimi spoznanji o funkcioniranju zločinskega uma kmalu rešita prvi odmeven primer, nekje vmes stalna članica enote postane še priznana psihologinja Wendy Carr (Anna Torv), ki s svojimi izkušnjami na tem področju programu v povojih da dodaten zagon.

Foto: Netflix

Brutalni umori in serijski morilci so bili (in bojo) fokus številnih serij. Osnovni problem tovrstnih poskusov je občutek ponavljanja, saj so posamezne epizode bolj ko ne narejene po istem kopitu in zadeva hitro postane monotona. Najti novo perspektivo in pokazati stvari na način, ki je istočasno svež in zanimiv ni lahka naloga in po mojem mnenju je Mindhunter serija, ki gledalcu ponudi prav to. Dober rezultat je posledica premišljene strukture, dobrega scenarističnega dela, prepričljive igralske zasedbe in obrtne spretnosti ljudi za kamero. Ustavimo se najprej pri slednji. Že s prvo epizodo Fincher zastavi visok vizualni standard, ki se nato, kljub rotacijam na režiserskem stolčku, brez večjih nihanj vzdržuje skozi celotno prvo sezono. Izkušnja je zelo kinematična in lahko bi rekel, da se je Fincherju in ostalim uspelo močno približati standardom, v katerih lahko uživamo le v kinodvoranah. Ustvarjalci so se odlično izognili pasti, ki bi jo prineslo epizodično portretiranje razvpitih morilcev tako, da se nekaterim namenili večjo vlogo – s fokusom na odnosu med morilcem Edmundom Kemperjem (odlična interpretacija Camerona Brittona) je ustvarjena ena izmed osrednjih pripovednih niti. Zgodba se po zaslugi dobrega scenarija razvija organsko, z prepričljivim mešanjem teorije in prakse. Po uvodnem teoriziranju se naši junaki začnejo počasi vključevati v reševanje odprtih primerov, kar zgodbi prinese dodaten zagon. Vse skupaj v trdno in zanimivo celoto poveže kvalitetno karakterno profiliranje osrednjih protagonistov. Jonathan Groff je odlična izbira za vlogo mladega agenta Forda, enako dober je tudi Holt McCallany, ki je po številnih stranskih vlogah izkoristil ponujeno priložnost in dokazal, da je več kot dober osrednji protagonist. Atraktivna psihologija, ki jo igra Anna Torv je nekakšen vezni element, ki tvori osrednji trikotnik protagonistov in skrbi za subtilno seksualno napetost znotraj le-tega. Vse skupaj pa je (ob upoštevanju časa, v katerem teče zgodba) še toliko bolj zanimivo zaradi njene prikrite istospolne usmerjenosti. To so plusi, ki Mindhunter postavljajo v sam vrh lanske tv produkcije in videli bomo, ali bo vse skupaj ostalo na tako visokem nivoju v že napovedani drugi sezoni.          

Ocena

The Florida Project (2017)

Foto: A24

Slo naslov: Projekt Florida

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 111',  Imdb

Žanri: drama

Režija: Sean Baker

Scenarij: Sean Baker, Chris Bergoch

Igrajo: Willem Dafoe, Brooklynn Prince, Valeria Cotto, Bria Vinaite, Christopher Rivera, Caleb Jones, Macon Blair, Karren Karagulian

Sean Baker je humanist. Avtor, ki svoje junake vedno išče na socialnem robu. Med večnimi avtsajderji: imigranti, transvestiti, homoseksualci in reveži vseh vrst. Baker je nase opozoril, ko je s Shih-Ching Tsou, s katero sta se spoznala na newyorški univerzi The New School (ta je tako ali drugače vpletena v vse Bakerjeve filme), posnel Take Out (2004), zgodbo o kitajskem ilegalnem imigrantu, ki zaradi dolga do tihotapcev ljudi mora delati preko meja človeške vzdržljivosti. Princ Broadwayja (2008) je zgodba o ganskem nezakonitem priseljencu, ki na ulicah prodaja ponaredke znanih blagovnih znamk, Starlet (2012) pa v središče postavi zgodbo o neobičajnem prijateljstvu med mlado žensko in osamljeno starko. Dokončni preboj na veliko sceno mu je prinesla z mobilni telefoni posneta komična drama Tangerine (2015), ki pod drobnogled vzame LGBT skupnost v Hollywoodu.

Baker je svojo najnovejšo pripoved postavil na sončno Florido, v bližino zabaviščnega parka Disneyland, ki vsakodnevno privablja trume turistov. Le nekaj kilometrov stran od Disneylanda stoji Magični grad, drugorazredni motel, v katerem posamezniki in družine v finančnih škripcih lahko najdejo začasno zatočišče. Mnogi po nekaj mesecih pridejo na zeleno vejo in se odselijo, za nekatere pa soba v zanikrnem motelu dolgo ostane edina možnost. Med rezidenti z daljšim stažem je živahna šestletnica Moonee, ki s prijateljema Scootyjem in Jancey odrašča v motelu in okolici. Vesela ekipa vsak dan ušpiči kakšno večjo ali manjšo neumnost, a ob starših, kakršna je Mooneejina neodgovorna mama Halley, je to bolj ko ne pričakovano. Čeprav mladi mamici nekako uspe zbrati denar za tedensko najemnino, bodisi s prodajo diskontnih parfumov v bližnjem turističnem kompleksu, bodisi z drobnimi tatvinami, je le vprašanje časa, ko bosta skupaj z Moonee končale na cesti. Njen edini zaveznik je dobrosrčni upravnik Bobby, ki je za svoje najemnike pripravljen storiti več, kot si je sam pripravljen priznati. Halley na koncu ostane brez svojega malega biznisa s parfumi in je prisiljena izkoristiti še zadnji izhod v sili.

Foto: A24

    

Pred nami je delo avtorja, na katerega je močno vplival britanski social-realizem (Baker v intervjujih izpostavlja dela Kena Locha in Alana Clarka) in tudi to pot je nastala zgodba, ki izpostavlja pereča socialna vprašanja. V njej se zrcalijo posledice finančnega zloma in strmoglavljenja nepremičninskega trga, ki je po letu 2008 veliko ljudi postavilo v položaj, v katerem se nahajajo družine začasno nastanjene v motelu »Magični grad.« Med tem ko helikopterji ves čas dovažajo obiskovalce v Disneyland (štiričlanska družina tam zapravi tudi več tisoč dolarjev), le streljaj stran živijo ljudje, ki bijejo boj za golo preživetje. Projekt Florida tako ni zgolj kritika sistema ampak tudi poziv k spremembam, ki vodijo k zmanjševanju socialnih razlik. S socialnim komentarjem je postavljen okvir zgodbe, znotraj te večje slike pa teče zgodba o otroštvu in odraščanju. 

Baker v Projektu Florida za primarno pripovedno perspektivo izbere perspektivo šestletnega otroka. Otroški pogled na svet je temu primerno rožnat – rožnata je fasada "magičnega" motela, rožnati so celo obcestni robniki, ob katerih Moonee s prijatelji skoraj vsakodnevno hodi do kioska s sladoledom. (Če se spomnimo barvne sheme režiserjevega prejšnjega filma ugotovimo, da Baker s Projektom Florida nadaljuje z nadgradnjo svojega avtorskega podpisa.) Glede na okoliščine v katerih odraščajo Moonee in njeni prijatelji se morda zdi, da v tej zgodbi ni prostora za vedrejše tone. Toda Projekt Florida je film, ki na pesimistični podlagi izriše fascinantno zgodbo o radostih otroštva. Ko opazujemo te otroke in njihova mlada življenja spoznavamo, da so ti otroci, okoliščinam navkljub, večino časa srečni. Ko si otrok, za srečo ne potrebuješ veliko: nekaj prijateljev, borovničev sladoled in streho nad glavo. To idejo v prakso odlično realizirajo mladi naturščki, v prvi vrsti Brooklynn Prince kot Moonee, pred kamero pa so zelo naravni tudi njeni filmski prijatelji. Baker je režiser, ki zna izbrati svoje protagoniste-naturščke in potem iz njih izvleči maksimum. Bria Vinaite kot mlada mamica Halley je še en zadetek v polno, vse skupaj pa s svojimi izkušnjami izvrstno poveže Willem Dafoe. Njegov Bobby je marsikaj: nadomestni oče, dedek, angel varuh in mogočni zaščitnik razposajenih otrok, ljubitelj živali… Morda ga lahko razumemo tudi kot svojevrsten potokaz družbi, ki vedno bolj izgublja kompas, pozablja na sočloveka in na krilih ignorance drvi v razčlovečenje.

Ocena

Downsizing (2017)

Foto: Kolosej

Slo naslov: Krčenje

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 135', Imdb

Žanri: komedija, drama, zf

Režija: Alexander Payne

Scenarij: Alexander Payne, Jim Taylor

Igrajo:  Matt Damon, Hong Chau, Christoph Waltz, Jason Sudeikis, Kristen Wiig, Udo Kier

Krčenje je novi, sedmi celovečerec režiserja, ki je nazadnje navdušil z Nebrasko (2013) in pred tem še slehernim filmom, ki ga je posnel. Ob tej priliki je Alexander Payne ponovno združil scenaristične moči z Jimom Taylorjem, s katerim sta skupaj posnela že pet filmov. Krčenje glede na Paynov dosedanji opus prinaša odmik od zanj značilnega rahločutnega pretresanja družinske dinamike in medčloveških odnosov. Tokrat je pred nami zgodba, ki bi se lahko dogajala v neki alternativni sedanjosti ali bližnji prihodnosti.

Zakonca Safranek (pazi na naglas) sta tipična predstavnika ameriškega srednjega razreda – dovolj premožna za normalno življenje, prerevna, da bi uresničila ameriške  sanje. Paul (Damon) bi se zlahka sprijaznil s tem kar ima, njegova boljša polovica Audrey (Wiig) pa hrepeni po bolj razkošnem življenju. Njene želje bi najbrž za vedno ostale neuslišane, če norveški znanstveniki ne bi odkrili načina, kako človeka skrčiti na skromnih 12 centimetrov. Edina slaba stran te izjemne pogruntavščine je, da ne deluje v obratni smeri. Ali drugače: ko se enkrat skrčiš, ostaneš skrčen! Iz znanstvene perspektive govorimo o tehnologiji, ki lahko reši naravo in človeštvo pred izumrtjem, saj skrčen človek potrebuje manj materialnih dobrin in naravnih resursov. Podjetneži v tehnologiji hitro prepoznajo komercialni potenci in po celem svetu začnejo rasti varovana luksuzna naselja za skrčene ljudi. Dovolj je, da prodaš svoje premoženje in se preseliš v miniaturni svet, v katerem denar ima bistveno višjo vrednost, kajti v tem svetu je tudi povprečen človek milijonar, ki zgolj od prihrankov lahko živi v razkošni hiši, igra golf, se sprošča v ekskluzivnih centrih in je najboljšo hrano. Milimeter velik želodec pač ni težko napolniti in na prvi pogled se zdi, da je možnost krčenja dar z nebes. Tako razmišljata tudi Paul in Audrey, ki se odločita za krčenje. Končno je napočil čas, da uresničita svoje sanje. Podpišeta dokumente in zdi se, da ju do uresničitve fantazije loči le nekaj ur spanca. A ko se pomanjšani Paul zbudi spozna, da med njegovim krčenjem vse ni potekalo tako, kot je bilo načrtovano.

Foto: Kolosej

  

Krčenje je znanstveno fantastična satira, pri kateri je satirična komponenta veliko bolj pomembna od ZF komponente, ki je le izgovor za satiro, inštrument za preslikavo aktualnega družbenega trenutka. V času, ko najmočnejša država sveta ima najbolj neumnega predsednika v zgodovini, človeka brez posluha za okoljevarstveno problematiko, je Krčenje še kako aktualen film. Toda Payne s filmom ne izraža zgolj zaskrbljenosti za prihodnost matere Zemlje – enako pomemben, če ne pomembnejši, je komentar aktualnih družbenih odnosov. Človek je tudi v ta miniaturni svet, v katerem naj bi v blaginji uživali vsi, prinesel stare navade. Izkaže se, da tudi ta novi svet potrebuje svoj depriviligirani razred. Reveže, ki bodo opravljali umazana dela, čistili straniščne školjke in tako ali drugače servisirali novo elito. Siromake, pretežno Mehičane in ostale priseljence, ki jih od elite loči velikanski zid (zveni znano, a ne?) z nadzorovanimi vhodi, skozi katere ti reveži vsakodnevno prihajajo na delo. Na bolj osebnem nivoju gre za zgodbo o junaku, ki išče in na koncu tudi najde smisel svojega obstoja. Težava Krčenja je v tem, da je osrednji junak Paul enostavno nezanimiv. Je dobrosrčen, razumevajoč človek s posluhom za sočloveka, a tudi neizrazit v vsem, kar počne. V žalosti, veselju in ljubezni. Krivdo težko pripišem Mattu Damonu, ki se sicer trudi, toda film nad gladino v največji meri drži odlična Hong Chau, kot invalidna, proti svoji volji pomanjšana vietnamska disidentka, nekaj malega pa pristavi tudi Christoph Waltz, v vlogi srbskega kralja črnoborznih aktivnosti. Krčenje ni razočaranje, a vseeno moram konstatirati, da je Payne avtor, od katerega sem pričakoval boljši film.

Ocena

Cheong-nyeon-gyeong-chal (2017)

aka Midnight Runners 

Foto: Imdb

Slo naslov: -

Angleški naslov: Midnight Runners 

Država: Južna Koreja

Jezik: korejščina

Leto: 2017

Dolžina: 109',  Imdb

Žanri: akcija, komedija, krimi

Režija: Kim Joo-Hwan

Scenarij: Kim Joo-Hwan

Igrajo: Park Seo-Joon, Kang Ha-Neul, Park Ha-Sun, Sung Dong-Il

Ki-Joon (Park Seo-Joon) in Hee-Yeol (Kang Ha-Neul) sta mlada kadeta policijske akademije, ki se med urjenja zbližata in nato v nekaj letih šolanja postaneta dobra prijatelja. Nekaj mesecev pred koncem izobraževanja za policiste se kadeta skupaj odpravita v mesto. Mladeniča nimata punc, zato se v plesne klube odpravita v upanju, da bosta spoznala kakšno. Večera je skoraj konec in iz njunih prizadevanj se ni izcimilo nič. A nato na poti domov postaneta naključni priči ugrabitve mladega dekleta. Dekle nekaj sto metrov pred njimi ujamejo in potisnejo v kombi, ki hitro odpelje s kraja dogodka. Na akademiji so ju naučili, da je pri reševanju primerov ugrabitve prvih nekaj ur ključnih, zato z opisom kombija in številko tablice pohitita na najbližjo policijsko postajo. A ko dojameta kako počasna je procedura v takšnih primerih se odločita, da zadevo vzameta v svoje roke.

Foto: Imdb

Midnight Runners je v Južni Koreji bil eden največjih kino hitov lanskega leta, ki se po številu gledalcev v absolutni konkurenci uvršča na 7.mesto, uvrstitev pa je še za dve mesti boljša, če s seznama odstranimo nekorejske filme. Film podpisuje Kim Joo-Hwan, avtor indie uspešnico Koala (2013), ki se je tokrat lotil režije komercialno naravnanega filma. Rekel bi, da je rezultat temu primeren, saj je posnel celovečerec, ki v prav nobenem segmentu ne izstopa iz povprečja. Polnočna tekača je film zastavljen tako, da ugaja predvsem mlajši publiki, kar nenazadnje potrjuje izbira glavnih igralcev (oba svoje delo opravita solidno). V osnovi gre za akcijsko "buddy" komedijo, ki se začne z dokaj nezanimivim zbliževanjem dveh mladeničev, nakar se zgodi ugrabitev in vse skupaj dobi malce resnejšo in zanimivejšo podobo. Od tu naprej je zadeva gledljiva: v zgodbo se vključi kitajska mafija (trgovina z organi in še čem!),  kar je ob solidni dinamiki, zabavno obarvani akciji in ščepcu družbene kritičnosti zadostovalo, da v družbi mladih junakov vztrajam do konca, četudi od filma nisem odnesel praktično nič.    

Ocena