ponedeljek, 15. januar 2018

The Florida Project (2017)

Foto: A24

Slo naslov: Projekt Florida
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 111',  Imdb
Žanri: drama
Režija: Sean Baker
Scenarij: Sean Baker, Chris Bergoch
Igrajo: Willem Dafoe, Brooklynn Prince, Valeria Cotto, Bria Vinaite, Christopher Rivera, Caleb Jones, Macon Blair, Karren Karagulian


Sean Baker je humanist. Avtor, ki svoje junake vedno išče na socialnem robu. Med večnimi avtsajderji: imigranti, transvestiti, homoseksualci in reveži vseh vrst. Baker je nase opozoril, ko je s Shih-Ching Tsou, s katero sta se spoznala na newyorški univerzi The New School (ta je tako ali drugače vpletena v vse Bakerjeve filme), posnel Take Out (2004), zgodbo o kitajskem ilegalnem imigrantu, ki zaradi dolga do tihotapcev ljudi mora delati preko meja človeške vzdržljivosti. Princ Broadwayja (2008) je zgodba o ganskem nezakonitem priseljencu, ki na ulicah prodaja ponaredke znanih blagovnih znamk, Starlet (2012) pa v središče postavi zgodbo o neobičajnem prijateljstvu med mlado žensko in osamljeno starko. Dokončni preboj na veliko sceno mu je prinesla z mobilni telefoni posneta komična drama Tangerine (2015), ki pod drobnogled vzame LGBT skupnost v Hollywoodu.

Baker je svojo najnovejšo pripoved postavil na sončno Florido, v bližino zabaviščnega parka Disneyland, ki vsakodnevno privablja trume turistov. Le nekaj kilometrov stran od Disneylanda stoji Magični grad, drugorazredni motel, v katerem posamezniki in družine v finančnih škripcih lahko najdejo začasno zatočišče. Mnogi po nekaj mesecih pridejo na zeleno vejo in se odselijo, za nekatere pa soba v zanikrnem motelu dolgo ostane edina možnost. Med rezidenti z daljšim stažem je živahna šestletnica Moonee, ki s prijateljema Scootyjem in Jancey odrašča v motelu in okolici. Vesela ekipa vsak dan ušpiči kakšno večjo ali manjšo neumnost, a ob starših, kakršna je Mooneejina neodgovorna mama Halley, je to bolj ko ne pričakovano. Čeprav mladi mamici nekako uspe zbrati denar za tedensko najemnino, bodisi s prodajo diskontnih parfumov v bližnjem turističnem kompleksu, bodisi z drobnimi tatvinami, je le vprašanje časa, ko bosta skupaj z Moonee končale na cesti. Njen edini zaveznik je dobrosrčni upravnik Bobby, ki je za svoje najemnike pripravljen storiti več, kot si je sam pripravljen priznati. Halley na koncu ostane brez svojega malega biznisa s parfumi in je prisiljena izkoristiti še zadnji izhod v sili.

Foto: A24
    
Pred nami je delo avtorja, na katerega je močno vplival britanski social-realizem (Baker v intervjujih izpostavlja dela Kena Locha in Alana Clarka) in tudi to pot je nastala zgodba, ki izpostavlja pereča socialna vprašanja. V njej se zrcalijo posledice finančnega zloma in strmoglavljenja nepremičninskega trga, ki je po letu 2008 veliko ljudi postavilo v položaj, v katerem se nahajajo družine začasno nastanjene v motelu »Magični grad.« Med tem ko helikopterji ves čas dovažajo obiskovalce v Disneyland (štiričlanska družina tam zapravi tudi več tisoč dolarjev), le streljaj stran živijo ljudje, ki bijejo boj za golo preživetje. Projekt Florida tako ni zgolj kritika sistema ampak tudi poziv k spremembam, ki vodijo k zmanjševanju socialnih razlik. S socialnim komentarjem je postavljen okvir zgodbe, znotraj te večje slike pa teče zgodba o otroštvu in odraščanju. 

Baker v Projektu Florida za primarno pripovedno perspektivo izbere perspektivo šestletnega otroka. Otroški pogled na svet je temu primerno rožnat – rožnata je fasada "magičnega" motela, rožnati so celo obcestni robniki, ob katerih Moonee s prijatelji skoraj vsakodnevno hodi do kioska s sladoledom. (Če se spomnimo barvne sheme režiserjevega prejšnjega filma ugotovimo, da Baker s Projektom Florida nadaljuje z nadgradnjo svojega avtorskega podpisa.) Glede na okoliščine v katerih odraščajo Moonee in njeni prijatelji se morda zdi, da v tej zgodbi ni prostora za vedrejše tone. Toda Projekt Florida je film, ki na pesimistični podlagi izriše fascinantno zgodbo o radostih otroštva. Ko opazujemo te otroke in njihova mlada življenja spoznavamo, da so ti otroci, okoliščinam navkljub, večino časa srečni. Ko si otrok, za srečo ne potrebuješ veliko: nekaj prijateljev, borovničev sladoled in streho nad glavo. To idejo v prakso odlično realizirajo mladi naturščki, v prvi vrsti Brooklynn Prince kot Moonee, pred kamero pa so zelo naravni tudi njeni filmski prijatelji. Baker je režiser, ki zna izbrati svoje protagoniste-naturščke in potem iz njih izvleči maksimum. Bria Vinaite kot mlada mamica Halley je še en zadetek v polno, vse skupaj pa s svojimi izkušnjami izvrstno poveže Willem Dafoe. Njegov Bobby je marsikaj: nadomestni oče, dedek, angel varuh in mogočni zaščitnik razposajenih otrok, ljubitelj živali… Morda ga lahko razumemo tudi kot svojevrsten potokaz družbi, ki vedno bolj izgublja kompas, pozablja na sočloveka in na krilih ignorance drvi v razčlovečenje.

Ocena


Ni komentarjev:

Objava komentarja