Lady Bird (2017)

Foto: A24

Slo naslov: Lady Bird

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 94' ,  Imdb

Žanri: drama, komedija

Režija: Greta Gerwig

Scenarij: Greta Gerwig

Igrajo: Saoirse Ronan, Laurie Metcalf, Tracy Letts, Lucas Hedges, Timothée Chalamet, Beanie Feldstein, Lois Smith

Sorazmerno s prepoznavnostjo in priljubljenostjo Grete Gerwig je naraščal tudi njen vpliv na filme v katerih je igrala. Najbolj očitno, ko je nastopala pod dirigentsko palico Noaha Baumbacha (Frances Ha, Mistress America), ko se je že dalo naslutiti, da bo kmalu začela snemati svoje filme. Zdaj, ko se je to zgodilo, je moje veselje dvojno. Greta je dobila priložnost narediti film po svojih željah in merilih, mi pa smo dobili nazaj  Baumbacha, ki se je po treh filmih z Greto (če štejem še Greenberg, v katerem še ni imela tako močnega vpliva) vrnil v stare tirnice. To, kar sta delala skupaj je sicer bilo zelo dobro, toda Baumbach se je na račun prilagajanja Gerwigovi vseeno nekoliko oddaljil od filmov, kakršne je snemal pred tem, Baumbacha, ki ga preferiram in najbolj spoštujem. Najboljši dokaz za to je letošnji The Meyerowitz Stories (New and Selected), odlična komična drama, ki je po moji oceni premalokrat omenjena v kontekstu najboljših stvaritev lanskega leta. A vrnimo se h Greti Gerwig in njenem prvem zares samostojnem celovečercu, ki ga z vseh strani upravičeno zasipajo z ljubeznijo in pohvalami. Mogoče ni odveč omeniti, da je Gerwig v sodelovanju z Joejem Swanbergom, kraljem mumblecore filmanja že so-režirala celovečerec, romantično dramo Nights and Weekends (2008).   

Gerwigowa zgodbo postavi v domači Sacrametno in ob upoštevanju starosti glavne junakinje ni težko ugotoviti, da prvenec vsebuje kar nekaj avtobiografskih elementov. Naslov filma je posledica dejstva, da Christine McPherson ni najbolj srečna z imenom, ki so ji ga namenili starši, zato si je (neuradno) nadela novega – Lady Bird. Pred našo junakinjo je obdobje, ko bo potrebno postoriti marsikaj in sprejeti nekaj pomembnih odločitev. Punca končuje srednjo šolo in mora misliti na prihodnost, izbirati pravi faks in tako ali drugače začrtati glavne življenjske smernice. Njena vizija prihodnosti je povsem drugačna od tistega, kar od nje pričakuje mati, s katero je tudi sicer ves čas na bojni nogi. Zato se Lady Bird še najbolje se počuti v družbi prijateljice Julie, od katere se začne oddaljevati, ko jo medse sprejme skupina popularnih sovrstnikov.

Foto: A24

Že iz tega kratkega povzetka vsebine je možno razbrati, da Lady Bird ne ponuja posebej inovativne zgodbe o odraščanju. Greta se s prvencem loteva univerzalnih tem: prva ljubezen, izguba nedolžnosti, nesoglasja s straši,  prijateljstvo, premišljevanje o prihodnosti... Morda so napetosti na relaciji mati-hči nujno orodje za uspešno napenjanje narativnih linij, a lepo bi bilo, če bi film drugače rešil vsaj zaplet z najboljšo prijateljico in na bolj domiseln način prišel do nauka o vrednostih, na katerih počiva pravo prijateljstvo. Čeprav se Lady Bird univerzalnih tem ne loteva tako pogumno, kot to denimo počne Kako sem izgubila nedolžnost (The Diary of a Teenage Girl, Marielle Heller, 2015), vseeno govorimo filmu, ki ga upravičeno najdemo na mnogih listah najboljših izdelkov preteklega leta. In kaj je potem njegov adut, ki najbolj odločno kompenzira povprečno zgodbo? To so v prvi vrsti zanimivi liki, njihova  dinamika in domiselno napisani dialogi, v katerih Gerwigova  odlično kombinira humor z resnimi temami. Argumenti,  s katerimi uporniška junakinja utemeljuje stališča in izraža nestrinjanje z okolico so na en mah humorni in bistroumni. Saoirse Ronan in njena filmska mama Laurie Metcalf ustvarita ganljiv portret dveh povsem različnih žensk, ki ju ne glede na vsa nesoglasja in medgeneracijski jaz vežejo močna čustva. Svoj delež k všečnosti celote prispeva še galerija zanimivih stranskih likov: simpatična najboljša prijateljica Beanie Feldstein, vedno zanesljivi Tracy Letts v vlogi razumevajočega očeta, rahlo čudaški brat Miguel, njegova punca Shelly... Z življenjskostjo likov in naravno interakcij med njimi Greta Gerwig vse skupaj poveže v  prepričljiv mikrokozmos glavne junakinje, ki se pripravlja zapustiti domače gnezdo in poleteti v širni svet. To je glavni razlog, zakaj Lady Bird vzamemo za svojo, zakaj  za njo navijamo in je tako dobro razumemo.

Ocena