Holy Motors (2012)

Slovenski naslov: Holy Motors
Država: Francija
Leto: 2012
Žanri: Drama, ZF
Dolžina: 115' ,  Imdb
Režija: Leos Carax
Scenarij: Leos Carax
Igrajo: Denis Lavant, Edith Scob, Eva Mendes, Kylie Minogue, Michel Piccoli 

Že pred ogledom novega filma francoskega režiserja Léosa Caraxa mi je bilo jasno, da lahko »nekaj« pričakujem. Tisto nekaj je bilo dokaj neopredeljeno in nejasno, vendar sem imel srečo, da sem pred časom videl omnibus Tokio! (Tokyo!, Leos Carax/Michel Gondry/Bong Joon-ho, 2000) in s tem tudi segment, ki je nastal pod Caraxovo taktirko. Njegov rdečelasi junak v zeleni obleki, ki živi v kanalizaciji, straši po tokijskih ulicah, je cvetje in denar, ter meče čisto prave bombe (!) na šokirane mimoidoče, je zgodba, ki jo ne pozabiš zlahka. Vedel sem tudi, da je Carax omenjenem blaznežu namenil poseben segment tudi v Svetih motorjih in to je več ali manj vse. Carax je svoj prvi film Boy Meets Girl (1984) posnel skoraj trideset let nazaj, potem pa je dokončal še dva odmevna filma - [Slaba kri (Mauvais sang, 1986) in Ljubimca na mostu (Les amants du Pont-Neuf , 1991)], ter konec devetdesetih še razmeroma neopaženi Pola X, ki je, mimogrede, edini Caraxov celovečerec, brez njegovega stalnega sodelavca Denisa Lavanta, s katerim je potem znova združil moči v omnibusu Tokio!, in mu zaupal glavno vlogo pri naslovnem projektu. 

Če želiš povzeti vsebino tako nenavadnega filma, kakršen je Holy Motors,  se prve težave pojavijo že, ko želiš identificirati glavne like. Mogoče je najbolje zapisati, da je glavna oseba kar igralec Denis Lavant, ki v vseh enajstih segmentih filma odigra glavno vlogo. Poleg  Lavanta je edina stalnica v vseh segmentih njegova šoferka Celine (Edith Scob). Zgodbo umeščeno v časovni okvir 24-ih ur začnemo z gospodom Oskarjem, uglajenim bančnikom, na začetku njegovega delovnega dne. Pred hišo ga z belo limuzino čaka Celine, ki očitno ima tudi druge zadolžitve (tajnica, pomočnica?), saj šefa kmalu seznani z njegovim urnikom. »Danes imate devet sestankov,« mu pove. Na tej točki vam moram povedati, da beseda sestanek v njunem besednjaku nima prav veliko  skupnega z našo predstavo o pomenu te besede. Veliko več smisla nam ne ponudijo niti Oskarjeve priprave na prvi sestanek. Kmalu ugotovimo, da je njegova limuzina pravi mali maskirni studio, v katerem se ta razmeroma hitro prelevi v zgrbljeno staro ciganko, ki nato nekaj časa preživi v beračenju, na enemu izmed pariških mostov. Nato sledi vrnitev v limuzino in naš glavni protagonist je že pripravljen na novo preobrazbo in novi »sestanek.« 

Holy Motors je brez dvoma  eden najbolj čudaških, najbolj drugačnih in najbolj izvirnih film letošnjega leta. Ma kaj leta, desetletja! Celo v nekakšni absolutni kategoriji, ko razmišljam o filmski zgodovini kot celoti, je Caraxov film zagotovo eden tistih, ki bo verjetno našel svoje mesto, na seznamu najboljših filmov kakšnega norca, razen mene, seveda. Holy Motors  je film ki polarizira. Film, ki je nekomu lahko tako totalno zanič,  da se ta že pri tretjem segmentu odloči zapustiti kino dvorano in se v jezi sprašuje, od kod mu sploh ideja, da gre gledati takšno neumnost. Na drugi strani smo mi, ljubitelji čudaškega, bizarnega in nerazumljivega, ki četudi nič ne razumemo, dobesedno požiramo vse, kar nam Carax postavi na mizo. Še več, ob odjavni špici se žalostno sprašujemo, zakaj dan ni dolg 48 ur, saj bi potem najbrž  tudi filmi bili daljši in bi potem najbrž bili upravičeni do dvojne doze neverjetnih transformacij Denisa Lavanta. Holy Motors je eden izmed tistih filmov, pri katerem lahko uporabimo tisto znano: In ravno ko sem mislil, da sem videl že vse … Samo me ne spraševati o sporočilni vrednosti filma, poanti, kaj je umetnik želel povedati in take fore. Lahko bi tukaj natolceval o fasadah, za katerih se skrivamo, rolah, ki jih igramo, uničujočih vplivih resničnostnih šovov in podobno. A ne bom. Pravzaprav me sploh ni briga, kaj je umetnik želel povedati. Najbolj pomembno je, da je povedal. Da nam je sploh ponudil ta genialni kos celuloida, ki sem ga za vedno pospravil v predalček, namenjen trajnim spominom.  Pika.   

Ocena: