Intouchables

Slovenski naslov: Prijatelja
Drugi naslovi: Untouchable
Država: Francija
Leto: 2011
Žanri: Komedija, Drama
Dolžina: 112' ,  Imdb
Režija: Olivier Nakache, Eric Toledano
Scenarij: Olivier Nakache, Eric Toledano
Igrajo: François Cluzet, Omar Sy, Anne Le Ny, Audrey Fleurot, Clotilde Mollet, Clotilde Mollet

Konkurenca na letošnjih cesarjih (francoski oskarji) je bila izjemno močna. Med tistimi z največ nominacijami se je znašel Intouchables, ki je na koncu v večini kategorij ostal kratkih rokavov. Vseeno mu je uspelo vknjižiti eno pomembno nagrado in sicer tisto namenjeno najboljšem igralcu. Relativno neznani Omar Sy je popolnoma upravičeno premagal glavnega favorita Jeana Dujardina (Umetnik).  Intouchables je živel izjemno uspešno na francoskih kino blagajnah, z izkupičkom 166 milijonov ameriških dolarjev je drugi najdobičkonosnejši film v zadnjih desetih letih. Za sabo je pustil celo internacionalno megauspešnico Avatar, najbližji zasledovalec v lanski sezoni, Rien à déclarer (Nothing to Declare, Dany Boon, 2010), je zaslužil skoraj sto milijonov manj. Sicer je v zadnjem desetletju največ zaslužil Bienvenue chez les Ch'tis (Welcome to the Sticks, 2008), še ena uspešnica francoskega kralja komičnih zapletov, Danyja Boona, ki je ustvarjalcem prinesla slabih 200 milijonov dolarjev.  Ni kaj, Francija je ogromen trg, ki v mošnjičke producentov prinaša enormne vsote, tudi v svetovnem merilu. Te podatke omenjam zgolj kot zanimivost, saj zaslužek filma ni nikoli merilo kakovosti samega izdelka, a recimo da sta tokrat zaslužek in kvaliteta samega izdelka vsaj približno usklajena.

Uvod v film je policijski pregon črnega Maseratija. Za volanom je temnopolti mladenič, na sovoznikovem sedežu sedi belec, mož v petdesetih, ki dirkanje pa ulicah francoske prestolnice prenaša nenavadno mirno. Ko policiji vendarle uspe ustaviti »podivjanega« voznika, se vrnemo v preteklost, ki nam razloži tisto, kar smo pravkar videli. Driss (Omar Sy) je pravkar odslužil nekajmesečno zaporno kazen zaradi manjše tatvine. Če želi prejemati podporo za socialno ogrožene, mora upoštevati navodila nadležnih inštitucij in se udeleževati  razgovorov za službo. Zanj je to zgolj formalnost, po katerih dobi potrdilo o udeležbi in s tem zagotovljeno podporo za tekoči mesec. Nekaj podobnega je Driss pričakoval tudi od razgovora na domu premožnega tetraplegika Philippa (François Cluzet), ki išče novega pomočnika, ki bi mu pomagal pri vsakdanjih opravilih. Upoštevajoč dejstvo, da je Philippe paraliziran od vratu navzdol, je vloga njegovega negovalca/pomočnika kar zahtevno delo, ki zahteva izkušnje, znanje in veliko potrpežljivosti. Driss nima nič od tega, toda ima nekaj prednosti, ki se na koncu izkažejo za odločilne. Med intervjujem se obnaša ravnodušno, možnost, da bi dobil službo je zanj opcija v domeni znanstvene fantastike. Z bodočim delodajalcem se pogovarja odkrito, brez zaigranih vljudnostnih fraz in kar je najpomembnejše, v njegovih beseda ni zaslediti pomilovanja zaradi Philippovega stanja. Philippe v Drissu vidi kvalitete, ki jih drugi ne opazijo, zato mu ponudi službo. Po petnajstih dneh se bosta oba odločila, ali bo njuno sodelovanje preraslo v trajnejše razmerje.

Že obraz Françoisa Cluzeta na plakatu in visoka ocena na priljubljenem filmskem portalu sta dovolj dobro priporočilo, vse nominacije, omenjene v uvodu pa dodaten motiv.  V kategoriji režiserskih duetov zaenkrat še nisem registriral imen Olivierja Nakacha in Erica Toledana, a po ogledu njunega najnovejšega filma je nujen zaznamek v rubriki – pozorno spremljaj. Intouchables je njun četrti celovečerec,  za katerega sta sama spisala scenarij, navdihnjen z resničnimi dogodki in osebami. Nekaj sprememb je bilo narejenih (temnopolti Driss je v resničnem življenju Arabec), a to niti ni tako pomembno. Pripoved je tematsko najbližje t.i. buddy - buddy komediji, ki jo ustvarjalci mešajo s fish-out-of-water zapletom. Torej, v osnovi gre za film o prijateljstvu, kombiniran z motivi junaka, ki se znajde v zanj netipičnem oz. nenavadnem okolju. Kot riba na suhem, bi lahko rekli in prav ta moment je izrabljen za nizanje večine komičnih zapletov. Glavna junaka pravzaprav nebi mogla biti bolj nekompatibilna v večini značajskih lastnostih. Odkritost in smisel za humor sta edini stični točki med premožnim tetraplegikom in simpatičnim revežem, a na koncu je tudi toliko dovolj, za nastanek pristnega prijateljstva. Osnovni cilj vsake komedije je kakovosten humor in potemtakem, nasmejan gledalec in prav v tem segmentu Intouchables svoje poslanstvo opravi z odliko. Ustvarjalci so se odlično zavedali, da je pretiravanje s komičnimi vrhunci lahko dvorezi meč, zato so se raje odločili za kombinacijo simpatičnega in komičnega. V takšni strukturi zares dobri štosi imajo še boljši učinek, tisto vezivo vmes je dobro izkoriščeno za karakterno profiliranje in nekaj manjših pomožnih zgodbic. Režiserja odlično ohranjata fokus na cvetočem prijateljstvu in se spretno izogibata narativnih mašil, ki bi zgodbo po nepotrebnem ohromila in otopila ostrino glavne pripovedne linije. Obenem sta v zgodbo vključila ravno pravšnjo mero ozadja za glavnimi liki, ter se tako izognili enodimenzionalni predstavitvi le-teh. Pika na i so dobre igralske kreacije, ob katerih velja izpostaviti neverjetno energijo in svežino, ki jo v pripoved prenaša Omar Sy. Intouchables je pravi generator dobre volje, ki lahko polepša dan in po potrebi,  prežene slabo voljo.

Ocena: