Detroit (2017)

Foto: Official Site

Slo naslov: Detroit

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 143' ,  Imdb

Žanri: krimi, drama, triler

Režija: Kathryn Bigelow

Scenarij: Mark Boal

Igrajo: John Boyega, Will Poulter, Algee Smith, Jacob Latimore, John Krasinski, Anthony Mackie, Jason Mitchell, Hannah Muray, Jack Reynor, Kaitlyn Devor

Najnovejši film oskarjevke Kathryn Bigelow nas pelje v leto 1967, v obdobje t.i. dolgega vročega poletja, ko so se v številnih ameriških mestih vrstili rasni nemiri, ali, bolje rečeno, vstaje temnopoltih Američanov. Zabavo ob vrnitvi temnopoltih vojnih veteranov v detroitski črnski četrti prekine prihod policije, ki brez pravega razloga vdre na zabavo in aretira vse prisotne. Na ulici, med vkrcanjem številnih aretirank in aretirancev v policijska vozila, je situacija napeta. Vedno več ljudi opazuje dogajanje in protestira, konvoj policijskih vozil zapušča geto zasut s steklenicami in kamni. V mestu vre, kritičnih točk je vedno več. Dogajajo se prvi požigi in masovna ropanja trgovin. Kaos je vedno večji, na ulice je poklicana vojska, ki v sodelovanju s policijo poskuša zagotoviti javni red in mir. S tem uvodom film vzpostavi splošno vzdušje in približa zgodovinske okoliščine, v katerem se je odigral osrednji dogodek filma – incident v motelu Algiers, v katerem so ugasnila življenja treh mladih črncev.

Za obetavno glasbeno skupino, ki se pripravlja na nastop pred polno dvorano, je to eden ključnih nastopov, saj so med občinstvom predstavniki glasbene založbe, ki so jih prišli poslušati. Tik pred nastopom policija iz varnostnih razlogov prekine koncert. Razočarani Larry Reed, prvi vokal skupine, je v družbi najboljšega prijatelja Freda Templa na poti domov, ko se avtobus napadejo izgredniki. Vožnja je končana in prijatelja se zatečeta v bližnji motel. Proti tem območju je namenjena tudi policijska patrulja, v kateri glavno besedo ima policist Krauss, ki je še istega jutra v hrbet ustrelil mladega črnca, ko je z ukradeno špecerije bežal pred policijo. V bližini motela je tudi temnopolti varnostnik Melvin Dismukes, ki varuje eno izmed trgovin s pijačo. Nespametno dejanje enega izmed temnopoltih mladeničev v motelu, ki s štartno pištolo sproži nekaj strelov, policija obravnava kot oboroženi napad in v motelu se kmalu začne racija, ki za cilj ima izsleditev "napadalca" in najdbo orožja.

Foto: Official Site

Sledi groba demonstracija sile, po kateri policija v preddverju motela ob steno postavi več temnopoltih mladeničev in dve mladi belki, ki sta najdeni v eni izmed sob v družbi črnca. Na ta način Kathryn Bigelow v sodelovanju s svojim scenarističnim sodelavcem Markom Boalom loti rekonstrukcije tragičnih dogodkov v motelu Algiers. Ključni del 143 minut dolgega filma je kakih 40 minut, v katerih opazujemo razvoj dogodkov po prihodu policije in okoliščine v katerih so ugasnila tri mlada življenja. Ožji izrez slike, tresoča kamera in dinamična montaža prizorov, ki prikazujejo demonstracije in spopade s policijo, kombiniranje igranih in arhivskih posnetkov, vse to so prejemi, s kateri film posreduje vzdušje med nemiri in pripravi uverturo za ključnih 40 minut v motelu, ki naredijo film. Izjemno mučnih 40 minut, polnih nelagodja in jeze, v katerih nas dogajanje potegne na rob sedeža in povsem prevzame kontrolo nad našimi čustvi. Centralni dogodek je odlično posnet, montiran in odigran – izbira pretežno manj znanih temnopoltih igralcev pomaga pri avtentičnosti (bolj znana sta le John Boyega in Anthony Mackie), razpršenost dogajanja v več prostorih znotraj motela in posamična obravnava "osumljencev" poskrbi za učinkovito večperspektivno posredovanje občutkov groze, s katerim se je soočala nesrečna mladina. Med žrtvami največ priložnosti za demonstracijo igralskega talenta dobi in tudi konkretno izkoristi Algee Smith, v vlogi nadobudnega R'n'B glasbenika Larryja Reeda. V najmočnejšo figuro filma pa se promovira osrednji antagonist, v interpretaciji izvrstnega britanskega igralca Willa Poulterja, ki je s to vlogo pokazal igralsko širino. Kljub dobri igri sodelujočih, dobri rekonstrukciji dogodkov s konca 60-ih in solidni režiji, Detroit ne doseže višin, ki bi jih, glede na potencial obravnavane zgodbe, lahko. Glavni minus filma je po moji oceni njegova nesposobnost, da nam na učinkovit in jasen način približa sistematično podpiranje rasizma na vseh nivojih oblasti in načine, na katere je bela večina podpirala to sistematičnost.   

Ocena