četrtek, 02. avgust 2018

Sweet Country (2017)

© MarkRogers 2016


Država: Prijazna dežela
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 113',  Imdb
Žanri: avantura, drama, krimi
Režija: Warwick Thornton
Scenarij: Steven McGregor, David Tranter
Igrajo: Hamilton Morris, Bryan Brown, Sam Neill, Thomas M. Wright, Ewen Leslie, Gibson John, Natassia Gorey-Furber


Prijazna dežela je eden tistih filmov,  pri katerih obžalujem, da jih nisem videl v kinu. Priložnosti so bile: naprej v sklopu lanskoletnega Liffa in nato v redni distribuciji, vendar nobene od ponujenih možnosti nisem izkoristil.  Čeprav sam vedel, da je tretji igrani celovečerec avstralskega režiserja Warwicka Thorntona (za odmevni prvenec Samson in Delilah je leta 2009 prejel zlato kamero v Canessu ) film, ki največ ponudi na velikem platnu. Ne glede na to uvodno ugotovitev je Prijazna dežela tudi iz udobja domačega naslanjača prvovrstna vizualna izkušnja.

V leto 1929 postavljena zgodba nas pelje v avstralska brezpotja, v redko poseljeno prerijo, naravno okolje aboriginov, kjer vse vajeti oblasti v svojih rokah drži beli osvajalec. V okolici manjših mest sredi ničesar »zaslužni« belci postavljajo manjše farme (rečejo jim postojanke), na skoraj vsaki izmed le-teh, v napol suženjskem razmerju in nečloveških pogojih živijo in delajo domorodci, ki pokorno služijo svojim gospodarjem. Redka izjema je pridigar Fred Smith (Sam Neill), ki se zavzema za enakopravnost, do aboriginov se vede spoštljivo in jih tretira kot svobodne ljudi. Na njegovi farmi skupaj z ženo in nečakinjo živi Sam (Hamilton Morris), osrednji protagonist pripovedi, s katero Thornton skicira pretresljiv portret potlačenega ljudstva, ki se iz dneva v dan bori za kanček dostojanstva in, nemalokrat, za golo preživetje. Ko Sam v samoobrambi ustreli rasističnega vojnega veterana, ki se je nedolgo nazaj naselil v bližnjo postojanko, mu ne preostane drugega, kakor da se poda v beg. Jasno mu je, da njegovo življenje v očeh tistih, ki so mu za petami, ni vredno počenega groša. Pregon vodi rasistični narednik (Bryan Brown) in ta je prepričan, da mu ubežnik ne more iti. Toda tam zunaj, v čudoviti divjini, na širokih prostranstvih osrednje Avstralije se inteligentni ubežnik nahaja na domačem terenu. Tu je mati narava njegov zaveznik in najhujši sovražnik njegovih zasledovalcev.

Warwick Thornton, ki je s scenaristom Davidom Tranterjem odraščal v tem delu Avstralije, je z izbiro snemalnih lokacij ustvaril pogoje za čisto pravi vestern. V domačem okolju je našel idealno kuliso za zgodbo, s katero ponovno pretresa neslavno preteklost svoje domovine. Prijazna dežela poleg izjemne vizualne komponente ima dobro uravnoteženo igralsko zasedbo – ekipo sestavljeno iz naturščkov (pretežno staroselcev) in profesionalnih igralcev, ki ji uspe impresiven skupinski nastop. Prepričajo prav vsi, izvrstni Hamilton Morris v glavni vlogi, Sam Neill, ki pooseblja moralni center filma, pa tudi vsi ostali, pretežno negativni liki, saj tudi ti premorejo nekaj okoliščinam prilagojene večplastnosti. Mislim, da film med drugim lepo podčrta, kako zelo pomembno vlogo v družbi imajo ljudje kot je pridigar Smith, saj so njegova dejanja in besede vendarle naznanilec in sprožilec sprememb, po katerih se stvari vendarle začnejo premikati na boljše. Thornton je vešč pripovedovalec – zgodba lepo teče in v filmu praktično ni prizora, za katerega se zdi, da ne bi smel biti tam. Resne situacije občasno “mehčajo” dobro dozirani odmerki okusnega črnega humorja, ki situacijam in protagonistom dajo dodatno dimenzijo. Prijazna dežela je vsekakor film, ki ga toplo priporočam, saj v njem ni težko prepoznati pristnosti, angažiranosti in predanosti Thorntona in sodelavcev – končni rezultat teh prizadevanj je eden najboljših lanskoletnih filmov iz dežele tam spodaj.


Ocena


Ni komentarjev:

Objavite komentar