Slo naslov: -
Angleški naslov: The Insult
Država: Francija, Libanon
Jezik: arabščina
Leto: 2017
Dolžina: 112' , Imdb
Žanri: drama, triler
Režija: Ziad Doueiri
Scenarij: Ziad Doueiri, Joelle Touma
Igrajo: Adel Karam, Kamel El Basha, Camille Salameh, Diamand Bou Abbou, Rita Hayek
Bejrut je eden izmed versko najbolj raznolikih metropol sveta. Poleg kristjanov in muslimanov tam danes živijo pripadniki številnih uradno priznanih religij in religijskih frakcij. Med libanonsko državljansko vojno je mesto bilo razdeljeno na zahodni muslimanski in vzhodni krščanski del. Danes je mesto enotno, toda tamkajšnji prebivalci še danes vedo, kje so nevidne meje in kateri četrti pripadajo komu. V takšnih okoliščinah tudi delavci gradbenih firm morajo poznati senzibilnosti določenih mestnih četrti in ulic, ko za mestne oblasti izvajajo obnovitvena dela na lokalni infrastrukturi.
Naslovna zgodba se zaplete v trenutku, ko delovodja svojim delavcem naroči, naj zamenjajo neustrezen balkonski odtok. Po robu jim se postavi Tony Hanna, goreči član radikalne krščanske stranke, ki z eno potezo kladiva izniči njihov trud. Njegovo dejanje je potrebno postaviti v določen kontekst: številni delavci v gradbeni branši so muslimani, palestinski begunci (v državi jih živi okoli pol milijona) in Tony bi poseg na balkonu verjetno sprejel bolj mirno, če le-tega ne bi naročil Yasser, palestinski vodja gradbišča. V izmenjavi ostrih besed med Tonyjem in Yasserjem slednji užali besnega lastnika stanovanja, ki od gradbenega podjetja zahteva opravičilo. Predstavnik podjetja v naslednjih dneh poskuša pomiriti strasti, vendar je Tony neomajen. Sprejel bo le Yasserjevo osebno opravičilo. Ta krivde ne čuti, a soočen s pritiski vseeno popusti in v družbi dobronamernega šefa obišče Tonyjevo avtomehanično delavnico. Toda namesto načrtovanega opravičila položaj še bolj uide izpod nadzora, zapojejo pesti in zadeva konča na sodišču.
Žalitev podpisuje libanonski režiser Ziad Doueiri, ki je kot asistent režije dolgo sodeloval s Quentinom Tarantinom, leta 1998 pa je posnel odmeven prvenec Zahodni Bejrut (A l'abri les enfants). Nato je posnel romantično dramo Lily Says (2004), pred časom sem nekaj vrstic namenil njegovemu tretjemu celovečercu The Attack (2012). Žalitev je njegova četrta dolgometraža, premierno prikazana v glavni tekmovalni sekciji festivala v Benetkah, film je prejel tudi nominacijo za nagrado oskar.
Ena pomembnejših pozitivnih lastnosti filma in scenarija, ki ga je Doueiri napisal skupaj z (zdaj že bivšo) ženo Joelle Touma, je preciznost v prikazu kompleksnega položaja in odnosov med prebivalci današnjega Bejruta. Zgodbe z Bližnjega vzhoda za nepoznavalca razmer znajo biti težje sledljive, kar v naslovnem primeru ni slučaj, saj dogajanje lahko povsem razumejo tudi tisti, ki morda najbolj ne poznajo razmer v Libanonu in celotni regiji. Žalitev je film, ki efektno slika učinke številnih zgodovinskih travm, ki so globoko vtkani v spomin vseh tam živečih narodov, film o posledicah življenja s sovraštvom in nezmožnostjo sprijaznitve s travmatično preteklostjo. Zgodovino, ki kot utež visi okoli vratu tamkajšnjih ljudi. V tako vnetljivem okolju je že majhna iskrica (udarec s pestjo v trebuh) dovolj, da zaneti požar z dalekosežnimi posledicami. Žalitev je film na mestu, zgodba s plemenitim sporočilom, dobro igro vseh ključnih akterjev in lepo fotografijo Tommasa Fiorillija. Dvig nad solidno povprečje mu prepričujejo predvsem nekatere nelogičnosti in nesmiselnosti, ki so uporabljene za stopnjevanje napetosti in argumentacijo nekaterih dejanj.
Ocena
Ni komentarjev:
Objavite komentar