torek, 14. avgust 2018

Es war einmal in Deutschland... (2017)

aka Bye Bye Germany
Es war einmal in Deutschland... (2017)

Slo naslov: Bilo je nekoč v Nemčiji
Angleški naslov: Bye Bye Germany
Država: Nemčija, Belgija
Jezik: nemščina
Leto: 2017
Dolžina: 102'Imdb
Žanri: drama, komedija, vojni
Režija: Sam Garbarski
Scenarij: Sam Garbarski, Michel Bergmann
Igrajo: Moritz Bleibtreu, Antje Traue, Tim Seyfi, Mark Ivanir, Anatole Taubman 


Komična povojna drama Bilo je nekoč v Nemčiji nas pelje v čas tik po drugi svetovni vojni. Nemčija je poražena, večina preživelih Židov želi zapustiti Nemčijo in oditi bodisi v Ameriko, bodisi v Palestino. Med preživelimi je tudi David Bermann (igra ga nemški zvezdnik Moritz Bleibtreu), ki po vojni skuša ponovno zagnati družinski biznis s tekstilom, ki ga je pred vojno uspešno vodila njegova družina. David je vedno znal vrteti jezik – ljudi je znal pripraviti do tega, da ga poslušajo in mu verjamejo. Bil je rojeni trgovec, ki je lahko prodal karkoli in prav njegova govorniška spretnost mu je pomagala preživeti v taborišču. Tam sicer ni mogel nič prodajati, zato je nacistom "prodajal" vice in si tako priboril naklonjenost oficirjev, ki so se dobro počutili v njegovi družbi. Sočasno z razvojem biznisa s tekstilom, ki ga David vodi s preživelimi sotrpini iz taborišč, spremljamo serijo intervjujev z ameriško oficirko, saj Američani želijo ugotoviti, ali je David med vojno morda sodeloval z nacisti.

Občutek je, da si David sproti izmišljuje zgodbice, s katerimi želi zmesti oficirko, na ta način pa smo gledalci postavljeni v podoben položaj kot ameriški preiskovalci. Zvijače, s katerimi David prodaja svoje izdelke, le še bolj krepijo naše sume in zdi se, da je prav takšen bil namen ustvarjalcev – gledalca  pripraviti do tega, da vseskozi ugiba o tem, kaj je in kaj ni res. Menim, da prav ta moment drži film po konci, saj zgodba v drugih segmentih ne ponudi prav veliko kakovostnih momentov. Film obdeluje motive prijateljstva in ljubezni, toda občutek je, da osrednji protagonisti (pre)hitro postanejo (pre)dobri prijatelji, do podobnih sklepov pa me je pripeljala tudi analiza romantičnih delov zgodbe. Ob ogledu se sicer nisem dolgočasil, toda za kaj več bi ustvarjalci morali storiti več na planu humorja (saj nenazadnje beseda teče o človeku, ki mu je smisel za humor rešil glavo) in karakterizaciji nekaterih pomembnejših stranskih likov.
      
Film je režiral nemško-belgijski režiser Sam Garbarski, njegova najbolj odmevna stvaritev doslej je pred dvema desetletjema posneta drama Irina Palm z Marianne Faithfull in Mikijem Manojlovićem. Izhodišče za njegov peti celovečerec je bila knjižna uspešnica Die Teilacher (2010) nemško-švicarskega pisatelja, filmarja in producenta Michela Bergmanna.


Ocena


Ni komentarjev:

Objavite komentar