 |
| Photo: Official site |
Slo naslov: Ubijanje svetega jelena
Država: VB, Irska, ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 121', Imdb
Žanri: drama, grozljivka, misterij
Režija: Yorgos Lanthimos
Scenarij: Yorgos Lanthimos, Efthymis Filippou
Igrajo: Colin Farrell, Nicole Kidman, Barry Keoghan, Raffey Cassidy, Sunny Suljic, Alicia Silverstone
Yorgos Lanthimos je eden največjih mojstrov svojega poklica ta hip, eden izmed najbolj razburljivih režiserjev zadnjega desetletja, zastavonoša novega grškega vala, ki mu z vsakim novim filmov uspeva ustvariti prav posebno filmsko delo. Splošni konsenz je, da Grk snema filme, ki po svoji nekonvencionalnosti in posebnosti močno izstopajo med vedno bolj uniformirano ponudbo, kar je že samo po sebi omembe vreden dosežek. Najbolj zagreti Lanthimosevi privrženci smo film ujeli že na pravkar končanem Liffu, vsi zainteresirani pa ga lahko zelo kmalu ujamete tudi v redni kino distribuciji. Po premieri v Cannesu in nagradi za scenarij je film nadaljeval svojo festivalsko pot, po odzivih sodeč pa je kmalu postalo jasno, da tudi nova zgodba iz Lanthimosove delavnice močno polarizira občinstvo.
Zdaj, ko v njegovih filmih govorijo angleško in v njih nastopajo igralci s holivudske A liste, so takšni odzivi še toliko pričakovani. Nicole Kidman in Colin Farrell sta pač magnet za občinstvo, ki to dejstvo navadno postavlja pred drugo, veliko pomembnejše dejstvo – da zvezdi nastopata v filmu Yorgosa Lanthimosa. V vsakem primeru s(m)o na izzive, ki jih s svojim novim filmom pred gledalca postavi avtor, bolje pripravljeni tisti, ki s(m)o že "arhivirali" režiserjeve starejše filme. Te izkušnje nas učijo, da imamo opravka z avtorjem s prav posebnim smislom za humor. Režiserjem, ki tudi izrazito nelagodne situacije izvrstno prepleta z značilnim absurdnim humorjem in če k temu dodamo še surrealističen pridih zgodb in namenoma "lesene" igralske nastope je jasno, zakaj je takšna izkušnja za marsikoga težko prebavljiva. Izziv je še toliko večji, če osrednji misterij (v tem primeru smrtonosni urok) pustiš nerazrešen, oziroma gledalca ne nagradiš z razlago, ki je v standardni filmski zgodbi malodane obvezna.
 |
| Photo: Official site |
Sam s tem nimam težav in v tej luči sem Ubijanje svetega jelena doživel kot izjemno premišljeno zgodbo, iz katere lahko razberemo marsikaj. "Še sva mlada in si lahko narediva novega otroka," na neki točki izusti mati Nicole Kidman. Pozornemu opazovalcu najbrž ne bo ušlo, da je lik matere pravzaprav edini, ki mu Lanthimos dovoli pokazati nekaj čustev. Menim, da s točno določenim namenom, saj se v tej izjavi morda še najbolje očitno izpostavlja bistvo filma.
Odtujenost posameznika, ki v pomanjkanju prave predanosti in ljubezni preprosto ni zmožen žrtvovanja in se zato v končnici vedno odloča za scenarije, ki najbolje ustrezajo njegovim interesom. Govorimo torej o družini (v širšem kontekstu skupnosti) brez ljubezni, brez katere je človek vedno manj "človek". O družbi, v kateri zakoni več niso posledica ljubezni, ampak zgolj premišljeno sklepanje zavezništev, ki za cilj imajo izboljšanje družbenega statusa. [O nečem podobnem, na precej bolj direkten način, pripoveduje tudi Andrej Zvjagincev v zelo dobrem Brez ljubezni (Nelyubov, 2017) o katerem sem nedavno poročal.] Lanthimos z Ubijanjem... na nek način dekonstruira človeško naravo, z osredotočanjem na ravnanje protagonistov v ekstremnih, pomembnih situacijah, razgalja bistvo svojih likov.
V vsem tem se mi zdi najbolj fascinantno predvsem to, kako mu vedno znova uspeva iz težkih situacij in nelagodja iztisniti tako prebrisane komične vrhunce, ki tudi najbolj šokiranemu kino obiskovalcu prikličejo nasmeh na obraz. Naslovni je poseben film zato, ker tako dobro funkcionira na več nivojih: kot resna, premišljujoča drama, kot učinkovita psihološka srhljivka in izvrstna črna komedija. Iz vseh teh razlogov je Ubijanje svetega jelena prav posebna izkušnja, ob kateri je ravnodušnost gledalca izključena, končna sodba pa bo v največji meri odvisna od individualne percepcije.
Ocena
Ni komentarjev:
Objavite komentar