Foxtrot (2017)

Foto: Imdb

Slovenski naslov: Foxtrot
Država: Izrael, Francija, Nemčija
Jezik: hebrejščina 
Leto: 2017
Žanri: drama, vojni 
Dolžina: 108' ,  Imdb 
Režija: Samuel Maoz
Scenarij: Samuel Maoz
Igrajo: Lior Ashkenazi, Sarah Adler, Yonaton Shiray, Shira Haas, Gefen Barkai, Dekel Adin, Shaul Amir, Itay Exlroad

Letošnji Liffe sem odprl s Foxtrotom, drugim celovečercem izraelskega režiserja Samuela Maoza. Izraelca sem podčrtal že ob njegovem z zlatim levom nagrajenem prvencu Lebanon, mikrolokacijski klavstrofobični pritivojni drami, ki celotno zgodbo pove iz notranjosti oklepnega vozila. Maoz se je s Foxtrotom vrnil v Bentke in ponovno zasijal, saj se je tudi tokrat domov vrnil z nagrado – srebrnim levom za režijo. Beneško žirijo je prepričala zgodba v treh dejanjih, ki iz perspektive treh članov izraelske družine prevprašuje kako naključja (ali če vam je ljubše usoda), kroji(jo) življenja protagonistov. 

Film odpre tragična novica, s katero zakonca Feldmann seznanita predstavnika izraelske vojske, ki se tistega dne pojavita na vratih njunega družinskega stanovanja. Njun sin Jonathan je padel (pomembno je ločiti med umrl in padel) med opravljanjem svojih vojaških dolžnosti. Mati Daphna je izgubila zavest že na vhodnih vratih, še preden je oficir odprl usta in povedal karkoli, njen šokirani mož Michael pa je nato le nemo opazoval reakcijo dobro izurjenih prinašalcev slabih novic. Vojaški svetovalec mu razloži, da bo sedativ, ki so ga nemudoma vbrizgali soprogi, držal dobre štiri ure. Kar njemu, stebru družine, daje dovolj časa, da se zbere in opravi potrebne formalnosti: obvesti sorodnike, se posvetuje s vojaškim rabinom glede pogreba in, kar je zelo pomembno, popije dovolj vode. Kozarec vode vsako uro, trmasto vztraja oficir, ki Michaelu celo naštima opomnik na mobitelu. 

Foto: Imdb

Po osnovnem zapletu, ki ga vidimo že v prvem dejanju se v drugem dejanju selimo na kontrolno točko izraelske vojske. Tam nekje bogu za hrbtom, v blato pogrezajočem se kontejnerju, je stacionirana Jonathanova enota zadolžena za nadzor prometa na tem območju. Recimo, da fantje imajo veliko časa za premišljevanje, saj v resnici še največ dela imajo s kamelo, ki vsake toliko časa pride mimo. Čas ubijajo z risanjem, plesanjem, poslušanjem glasbe in debatiranje o pomembnih in nepomembnih stvareh. S  tretjim dejanjem, ki smiselno zaokroži celoto in se večjim delom posveča Jonathanovi materi Daphe, se znova vrnemo na začetek, v družinsko stanovanje Feldmannovih.

Maoz tako zgodbo vrne tam, kjer jo je začel in tako še enkrat simbolično uprizori eden izmed lajt motivov filma – ciklično ponavljanje, ki tako kot v plesu foxtort plesalca po vedno istih korakih vrne v začetni položaj. Glede na starost protagonistov in čas v katerem je bil postavljen v uvodu omenjeni režiserjev prvenec, Foxtort lahko označimo za svojevrstno nadaljevanje Lebanona. Michael bi hipotetično lahko bil eden izmed članov tankovske posadke, ki trideset let kasneje mora v službo domovini poslati svojega potomca. Oče je svojo nalogo opravil, nazaj je s seboj prinesel svoje demone in zdaj je čas, da enako stori tudi sin. Pomembno je omeniti, da je Maoz v oba filma vgradil osebno noto. S prvim filmom se je spomnil vojaških dni,  v drugem pa je našel motiv v še enem dogodku iz svojega življenja: nekega dne je v terorističnem napadu razneslo avtobus, na katerem naj bi bila njegova hčerka. Po dobri uri je izvedel, da hčerke vendarle ni bilo na avtobusu (rešila jo je njena nagnjenost k zamujanju). Igra usode, stvari na katere lahko vplivamo in stvari na katere nimamo vpliva, razmislek o tem, kolikšen vpliv na naša življenja imajo določitve, ki jih sprejemamo in koliko bi z drugačno izbiro sploh lahko spremenili. To so vprašanja, ki jih poraja ta izvrstno posneti in odigrani celovečerec, o katerem bi se dalo debatirati na dolgo in široko. Foxtort je vsebinsko in tehnično izjemno zanimiv film, s katerim Maoz nadaljuje  s kritiko izraelskega desetletja trajajočega vojaškega angažmaja in nam pod črto servira še en film z jasnim protivojnim sporočilom.

Ocena