Couples Retreat (2009)

Slovenski naslov: Počitnice za odrasle
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Komedija
Dolžina: 113 minut, Imdb
Režija: Peter Billingsley
Scenarij: Jon Favreau, Vince Vaughn
Igrajo: Vince Vaughn, Malin Akerman, Jon Favreau, Kristin Davis, Jason Bateman, Kristen Bell, Faizon Love, Kali Hawk, Jean Reno.

Štirje pari se znajdejo v tropskem raju, ker želijo trije pomagati prijateljema, ki po osmih skupnih letih razmišljata o ločitvi, vendar želita še zadnjič poskusiti rešiti zakon. Najdeta finančno ugodno rešitev za potovanje v tropsko svetovalnico za pare, ki si jo po skupinski ceni lahko privoščijo. A namesto, da bi preostali trije pari lahko uživali v vsem, kar tropski raj ponuja, hitro ugotovijo, da se udeležba vseh parov pri terapiji obvezna, sicer jih bodo poslali domov. In tako se začne smešno in prisrčno odkrivanje težav, s katerimi se srečujejo vsi pari.

Vir: http://www.kolosej.si

(+) Hvalim

• Za nedeljsko družinsko poležavanje pred TV-jem
  
• Čudovita pokrajina in plaže na otoku Bora Bora v Francoski Polineziji
• Učitelj joge
  

(-) Grajam

• Le malo kemije je med pari, težko bi rekel za katerikoli par, da sta za skupaj
• Scenarij, ki ste ga spisala Jon Favreau in Vince Vaughn ob pomoči Dane Fox
• Film ponudi premalo romantičnih trenutkov, komični vložki slabi in skoraj nič smešni
• Če je najboljša fora v celem filmu to, da se štiriletni otrok polula v wc školjko v trgovini, potem veste, da od komedije ostane bolj malo
• Če bi vsaj resna stran filma bila nekoliko bolj prepričljiva in zanimiva, bi lahko rekel, da vsaj po tej plati zadovolji, a žal film obtiči nekje vmes in ne ponudi skoraj nič zanimivega
• Da bi temnopolti bajsi, lahko bil prijatelj z ostalo družbo je, recimo temu, nenavadno
• Prvi celovečerec Petera Billingsleya bo šel hitro v pozabo in tako je tudi prav

Ocena: 4/10

Madeo (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Južna Koreja
Leto: 2009
Žanri: Drama, Triler, Misterij, Kriminalka
Dolžina: 128 minut, Imdb
Režija: Joon-ho Bong
Scenarij: Joon-ho Bong, Eun-kyo Park
Igrajo: Won, Ku Jin, Hye-ja Kim

Joon-ho Bong je korejski režiser ki je doslej posnel nekaj odmevnih filmov. Odlični »Memories of Murder«, nato nekoliko drugačnega a solidnega »The Host«, ki je prav tako bil dobro sprejet v svetovnih okvirjih. Leta 2008 je režiral »Tokyo!«, pravzaprav en segment mednarodno režisersko obarvanega filma, zraven sta bila še Leos Carax in drugi še bolj znan Francoz Michel Gondry. Potem je prišel na vrsto Madeo (aka Mother), v katerem se Bong znova posveča raziskavi nekega umora, tako kot je to počel že v »Memories of Murder«. A če se še spominjate tega odličnega filma, veste da preprostih odgovorov in enostavnih rešitev ne moremo pričakovati.

Dogajanje postavljeno v majhno južnokorejsko mesto nam v začetnem kadru predstavi mater (Kim Hye-ja), stoječo sredi zlatorumenega polja, v ozadju za igralko ki je doma v Koreji znana po številnih filmskih upodobitvah mater, pa lahko občudujemo čudovito pokrajino. Če bi njen vloga imela ime, bi ga že zapisal, a v filmu jo poznamo izključno kot Do-joonovo mamo.Žensko ki se preživlja tako, da nabira in prideluje posušena zelišča in se vmes »na črno« ukvarja z akupunkturo. Njen sin Do-joon je nekoliko »počasen« fant, ki kljum materinem nasprotovanju veliko časa preživi z lokalnim porednežem Jin-taejom. Fant ni samo počasen, ampak ima tudi težave s spominom. Hitro pozabi, kje je bil in kaj je počel, zato uporablja posebno metodo masaže senc, ki mu pomaga obnoviti spomin. A ta »obnovitev spomina« ni tako preprosta. Spominov ne more priklicati selektivno ali kronološko, enkrat se spomni nečesa, kar se je zgodilo pred 15-imi leti, drugič gre za nekaj ur star spomin. Nek večer Do-joon pregloboko pogleda v kozarec in na poti domov sreča dekle, ki jo začne zasledovati. A ta izgine v mračnem vhodu zapuščene hiše, zato Do-joon nadaljuje pot domov. Zjutraj dekle najdejo mrtvo, na krovu zapuščene hiše, golf žogica z Do-joonovim podpisom na prizorišču zločina, je dovolj da fant koča za zapahi. Kombinacija izgube spomina, njegovega mentalnega stanja in nesposobnosti policije pripelje do tega, da je primer zaključen z Do-joonovim priznanjem umora. Njegova mama je edina, ki ni pripravljena sprejeti takšen razplet. Loti se preiskovanja na lastno pest in odkrije zanimive podrobnosti. Umorjeno dekle je imelo »reputacijo«. Izve tudi, naj bi nekje obstajal tudi mobilnik umorjene, na katerem so shranjene slike oseb, s katerimi je bila intimna. Mati je prepričana, da je med njimi shranjena tudi morilčeva slika. Film, ki se močno približa odličnem »Memories of Murder«, le za odtenek zaostaja za njim in se zlahka uvrsti med najboljše, kar je ponudilo leto 2009.

(+) Hvalim

• Odlična režija Joon-ho Bonga, prefinjen občutek za detajle in odlična kompozicija kadrov
• Vrhunski scenarij, dobro zasnovana zgodba, skoraj brez materiala za iskalce »lukenj«
• Igra Kim Hye-je, ki odlično upodobi obsesivno in preveč zaščitniško mater
• Občutek za črnohumorne detajle, ki popestrijo dogajanje
• Odličen prikaz korejskega podeželja in tamkajšnjih prebivalcev.

(-) Grajam

• Nič kaj takega, mogoče bi si odlični Ku Jin (Jin-tae) zaslužil nekoliko več vpletenosti v zgodbo

Ocena: 9.0/10

Orphan (2009)

Slovenski naslov: Sirota
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Triler, Grozljivka, Drama
Dolžina: 123 minut, Imdb
Režija: Jaume Collet-Serra
Scenarij: David Johnson, Alex Mace
Igrajo: Vera Farmiga, Peter Sarsgaard, Isabelle Fuhrman, CCH Pounder

Urejena zakonca Kate (Vera Farmiga) in John (Peter Sarsgaard) si želita še tretjega otroka, zato se odločita za posvojitev. Očara ju bistra devetletna deklica Esther (Isabelle Fuhrman) v bližnji sirotišnici, ki kmalu postane del njune družine. Esther se hitro naveže na malo gluhonemo sestro Max, posebej pa na svojega novega očeta. Družinsko idilo zmoti Estherino nenavadno vedenje in nesreče, ki se dogajajo v njihovi okolici. Kate zasluti, da so tragedije povezane z Esther, zato začne raziskovati njeno preteklost. Borba med materinskim instinktom, da zaščiti svoja lastna otroka, in očetovo naivnostjo je neizogibna, otroška nedolžnost pa se vedno bolj sprevrača v nočno moro, ki ne ostane brez posledic.

Film Sirota nadaljuje tradicijo grozljivk, v katerih ključne niti v roke prevzamejo zli otroci. Spomnimo se dečka Damiena v kultnem filmu Omen 666, ki je bil posnet leta 1976, predelan pa 2006, ali večkrat nagrajene srhljivke Sirotišnica (2007), v kateri straši otroški duh. Visoko na lestvicah grozljivk ostaja tudi film Rosemarijin otrok Romana Polanskega, ki postavlja vprašanje, kaj je bolj strašno: postaviti otroka v vlogo hudobnega protagonista ali iz njega narediti nedolžno žrtev premišljene kreacije zla.

Vir: http://www.premiera.si

(+) Hvalim

• Režiser je še kar veliko iztisnil iz filma, ko vidimo, kaj je imel na razpolago.
• Vera Farmiga (solidna, kot vedno zadnje čase)
• Zgodba me je le pritegnila toliko, da sem bil radoveden kaj se bo izcimilo iz vsega skupaj
• Kar zadeva triler sekcijo, kar zanimiv, če odštejem »twist« na koncu

(-) Grajam

• Ob ogledu se večkrat pojavi misel, to sem že videl, zgodilo se bo to in to, skratka predvidljivo
• Preobrat na koncu, ko izvemo Estherino skrivnost je močno privlečen za lase
• Esther ustrahuje mlajša otroka (ki ne jočejo in ne hitijo mamici v objem)
• Sprašujem se, ali bi oče lahko bil še bolj neumen?
• 30 minut predolg.

Ocena: 5.5/10

City Island (2009)

Slovenski naslov: Otok v mestu
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Komedija
Dolžina: 100 minut, Imdb
Režija: Raymond De Felitta
Scenarij: Raymond De Felitta
Igrajo: Andy Garcia, Julianna Marguiles, Dominik Garcia-Lorido, Alan Arkin, Emily Mortimer, Steven Strait, Ezra Miller

Spoznajte družino Rizzo. Družino, v kateri vsak njen član imajo kako skrivnost. Še najmanjša skrivnost od vseh je, da pravzaprav vsi naskrivaj kadijo. Najprej spoznajmo očeta Vinca (Andy Garcia), zaporniškega paznika, petdesetletnega možakarja ki živi v strahu pred lastno ženo, s katero nista v ne vem kako dobrih odnosih. Kot sam Vince priznava, ga je njegove boljše polovice malce strah. Zaradi tega ji ne pove, da je njegov »poker« večer s prijatelji pravzaprav igralski tečaj, ki ga obiskuje že lep čas. Čeprav ni rosno mlad, Vince še vedno sanjari o igralski karieri. Njegova žena Joyce je zagrenjena tajnica, ki je prepričana, da jo mož ne ljubi in ima pomisleke o njegovi zvestobi. Najmlajši član družine, sinček Vinnie skriva svoj fetiš. Pogled mu pogosto zaide k preobilni sosedi, saj ga neustavljivo privlačijo debele ženske. Njegova starejša sestra Vivian je študentka. Tako vsaj mislijo domači. Resnica je, da so jo vrgli iz šole in da se preživlja z delom ob strip-štangi. Punca si je dala povečati prsi in je izbrala nekoliko drugačno kariero. Ko že mislimo, da smo spoznali vse člane družine, Vince v zaporih dobi novega mladega prestopnika Tonija. Zagrešil je manjše kaznivo dejanje, a ker ni imel nobenega družinskega člana, ki bi prevzel odgovornost zanj in plačal varščino, je končal v zaporu. Fant je nima sorodnikov in piše se tako, kot se je pisalo dekle, s katero je Vince nekoč hodil. Vse podrobnosti štimajo in dvomov ni. Tony je Vincov sin, katerega je zapustil pred več kot dvajsetimi leti, še preden se je ta rodil. Vince garantira za Tonija in ga spravi iz zapora, toda nihče razen Vinca ne ve, da je Tony njegov sin. Če zraven prištejemo še Vincovo prijateljico Molly (Emily Mortimer), ki skupaj z njim hodi na igralski tečaj in mu veliko pomaga z nasveti in podporo v kritičnih trenutkih, dobimo kompleksno mrežo skrivnosti in zamolčanih resnic, ki se bodo postopoma začele razkrivati.
Raymond De Felitta, režiser ki je že dolgo nazaj (1990) prejel nominacijo za Oskarja in sicer v kategoriji kratkih filmov in leta 2000 posnel odlični Two Family House, je vrhunsko zložil vse podrobnosti o družinskih navadah in skrivnostih in jih potem na še boljši način razkril v superkomični končnici.

(+) Hvalim

• Andy Garcia je bil izjemen, ne pomnim, da bi kdaj bil v boljši formi
• Odlična režija in scenarij Raymonda De Felitta
  
• Prefinjen humor, ki ne potrebuje prestopiti meje dobrega okusa, da bi zabaval
• Odlična dramaturgija, ki gledalca skoncentrira in priklene na filmsko dogajanje
• Cameo vloga Alana Arkina (vajenec dobi vlogo, učitelj pač ne, hehe ...)
• Odlični dialogi

(-) Grajam

• Filmu ne bom nič očital, De Felitta, Garcia in ostala ekipa potešijo mojo potrebo po dobrem filmu.

Ocena: 8.5/10

Avatar (2009)

Slovenski naslov: Avatar
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Akcija, Avantura, ZF
Dolžina: 161 minut, Imdb
Režija: James Cameron
Scenarij: James Cameron
Igrajo: Sam Worthington, Zoe Saldana, Sigourney Weaver, Michelle Rodriguez, Giovanni Ribisi, Joel David Moore


Avatar nas popelje v spektakularni svet, kakršnega si ni moč predstavljati. Na njem se prišlek z Zemlje poda na epsko pustolovščino in se nazadnje bori za rešitev tujega sveta, ki je sčasoma postal njegov dom. James Cameron, režiser in dobitnik oskarja za Titanik, je o filmu začel razmišljati pred 15 leti, ko sredstva, s katerimi bi realiziral svojo vizijo, še niso niti obstajala. Zdaj, po štirih letih produkcije, Avatar, igrani akcijski film z novo generacijo posebnih učinkov, prinaša povsem novo filmsko izkušnjo, v katero se gledalec dobesedno potopi. Revolucionarna tehnologija, ki so jo iznašli za film, se razblini v čustva likov in razsežnost zgodbe.

V nezemeljski svet vstopimo skozi oči Jaka Sullyja, nekdanjega marinca, priklenjenega na invalidski voziček. Kljub invalidnemu telesu je Jake v srcu še vedno bojevnik. Rekrutirajo ga za potovanje na več svetlobnih let oddaljeno človeško postojanko na Pandori. Tam mogočna korporacija izkopava redki mineral, ki je ključnega pomena za rešitev Zemljine energijske krize. Ker je ozračje na Pandori strupeno, so ustvarili Program Avatar, v katerem je zavest človeških "voznikov" povezana z avatarjem. Avatar je na daljavo kontrolirano biološko telo, ki lahko preživi v smrtonosnem ozračju. Ti avatarji so plod genetskega inženiringa človeške DNK in DNK domorodcev Pandore - Na’vijev.

Ponovno rojen v svojem avatarju Jake lahko spet hodi. Njegova naloga je infiltracija med Na’vije, ki so postali glavna ovira pri izkopavanju dragocene rudnine. A prekrasna ženska Na’vijev, Neytiri, Jaku reši življenje in to spremeni vse. Jaka njen klan sprejme medse in nauči se, kako postati eden od njih, kar je povezano z mnogimi preizkusi in pustolovščinami. Ko se Jakov odnos z njegovo obotavljivo učiteljico Neytiri poglobi, začne spoštovati na’vijevski način življenja in nazadnje zavzame svoje mesto med njimi. Kmalu bo postavljen pred najtežji preizkus, ko jih popelje v epsko bitko, ki bo odločila o usodi celotnega sveta.
(Vir: http://www.kolosej.si)

(+)Hvalim

• Avatar je hipnotični pravljično-futuristični svet, ki ga opazujemo odprtih ust in oči.
• Režija. Vizualna bomba, ki jo je Cameron tako perfektno pretočil na filmska platna, da kaj takega bo zelo težko ponoviti.
• Mejnik v zgodovini gibljivih slik, ki postavlja nova izhodišča za prihajajoča 3D doživetja.
• Podoba ljudstva Na’vi.
• Odlični Sam Worthington.

(-)Grajam

• Scenarij. Zgodba, ki je že (pre)večkrat povedana, da lahko v pravi meri parira izjemni vizualni podobi.
  

Ocena: 9/10

Tulpan (2008)

Slovenski naslov: Tulpan
Država: Kazahstan, Nemčija, rusija
Leto: 2008
Žanri: Komedija, Drama
Dolžina: 100 minut, Imdb
Režija: Sergej Dvortsevoj
Scenarij: Sergej Dvortsevoj, Gennadij Ostrovskij
Igrajo: Askhat Kuchinchirekov, Samal Jesliamova, Ondasin Besikbasov, Tulepbergen Baisakalov, Bereke Turganbayev


Tulpan je prvi igrani film ki ga je posnel ruski režiser Sergej Dvortsevoj, ki je doslej delal izključno na področju dokumentarnih filmov. Kritiško hvaljen film, ki smo ga lahko videli na lanjskem Liffu, je prejel nagrade na številnih filmskih festivalih.

Pripoved spremlja mladega fanta Aso, ki se vrne v kazahstansko stepo, po odsluženem vojaškem roku v ruski mornarici. Zatočišče najde pri sestri in njenemu možu, ki živita težko nomadsko življenje. Sestrin mož je pastir, kar je skorajda edini poklic, ki ga lahko opravljajo prebivalci tega neprijaznega podnebja. Asa kot vsak mlad človek ima določene ambicije. Želel bi imeti lastno čredo ovac, a mu sestrin brat, ki je glavni pastir na tem območju postavi pogoj. Asa se lahko dobi nekaj čredo ovac, a se mora naprej poročiti. Tukaj nastopijo težave. Edino dekle v širši okolici je prelepa Tulpan, a se ta ne zmeni za Aso in njegovo mornarsko uniformo. Asa je obupan zaradi zavrnitve, saj to posledično pomeni, da ne bo dobil lastno čredo in se osamosvojil.

Dvortsevoj na prikaže življenju neprijazno okolje kazahstanskih step, kjer ljudje živijo na robu preživetja, kjer je vsak jagenjček nadvse pomemben in kjer veter in pesek nikoli ne mirujeta. Natuščeki v glavni vlogi in občasni dokumentarni prejemi režiserja, naredijo film zelo avtentičen. Tulpan ni čistokrvna komedija, kot jo nekateri predstavljajo, ampak bolj dokumentarna drama z komičnimi vložki. In ravno ta kombinacija mi se zdi posrečena, saj dobimo jasen vpogled v življenje tamkajšnjih ljudi, a se pri tem lahko tudi nasmejimo. Zelo zabaven fantiček, katerega glavne igrače so lesena palica, ki predstavlja konjička in čisto prava želvica, ki ima vlogo avtomobilčka so spravile nasmeh na moj obraz. Glavni junak, ki se na smrt zaljubi v edino dekle na območju, ki hrepeni po njeni »lepoti«, ki jo mimogrede še ni niti spoznal. Simpatična pojoča deklica, hud traktor in kasetofon na katerem se vedno vrti »Rivers of Babylon«. So pa tudi resni prizori, oživljanje jagenjčka, ki po prihodu na svet ne zadiha denimo, ki gledalca ne pusti ravnodušnega. Film je za večino gledalcev verjetno nekoliko preveč »naraven« in kot tak nezanimiv, a za vse ostale, ki jih zanima nekoliko komičen prikaz življenja v krajih, kjer besedo tehnologija ne poznajo, bo vsekakor dovolj zabaven in zanimiv.


Ocena: 6.5/10

The Shape of Things (2003)

Slovenski naslov: Oblika stvari
Država: ZDA, Francija, VB
Leto: 2003
Žanri: Komedija,Romantični, Drama
Dolžina: 95 minut, Imdb
Režija: Neil LaBute
Scenarij: Neil LaBute
Igrajo: Paul Rudd, Rachel Weisz, Frederick Weller, Gretchen Mol


Neil LaBute je nase opozoril s svojim prvencem In the Company of Men iz leta 1997, ter solidnim Nurse Betty. Zadnje čase mu ni šlo preveč dobro, saj je leta 2006 posnel The Wicker Man, ki je bil pravi polom, nazadnje smo lahko videli njegov Lakeview Terrace, ki je prav tako doživel mlačen sprejem. Trenutno dela na ameriškem remaku britanske komedije Death at a Funeral iz leta 2007, katera naj bi prišla v kina še letos. The Shape of Things pa je posnel še v času, ko je bil v boljši formi kot je danes.

Adam (Paul Rudd) ob študiju dela kot varnostnik v muzeju. Fant, ki mu primanjkuje samozavesti in odločnosti, v muzeju spozna prikupno Evelyn (Rachel Weis). Evelyn ki študira umetnost in se pripravlja na magisterij, takoj očara nekoliko zmedenega muzejskega varnostnika, tako da kmalu postaneta par. Kot vse kaže, je Evelyn s svojim inovativnim pristopom in vplivom ki ga ima na Adama, dosegla popolno preobrazbo. Adam ni več neodločen in otožen mladenič, ampak je fant poln samozavesti, poleta in življenjske energije. Zaljubljen je pač. Do ušes. Tako zelo, da se ne meni za opozorila prijateljev, da mogoče Evelyn ima nekoliko prevelik vpliv nanj. Vpliv katerega se sam ne zaveda. Evelyn gre tako zelo na živce njegovim prijateljem, da se Adam počasi oddaljuje od njih in v njimi vidi nevoščljivost in ljubosumje. Ali je temu res tako?

Nekoliko drugačna romantična komedija, z elementi trilerja in zelo zanimivim obratom na koncu, je dobro odigrana in lepo zrežirana filmska poslastica, ena boljših v žaru romantičnih izdelkov, ali kot temu rečemo v angleškem slengu »chick flick«, ki bo zadovoljil tudi moškega gledalca. Odlična Rachel Weisz je zelo prepričljiva v vlogi ženske, ki spretno manipulira s šibkejšim moškim in mu ponudi veliko, a kot se izkaže na koncu, tudi veliko vzame. LaBute dobro kombinira skrite načrte akterjev, njihove emocije, občutke in strahove, postavlja dvomljiva vprašanja in ponuja nepričakovane odgovore. Zanimivo in zelo gledljivo.


Ocena: 7/10

Weather Girl (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Komedija, Romantični
Dolžina: 93 minut, Imdb
Režija: Blayne Weaver
Scenarij: Blayne Weaver
Igrajo: Tricia O'Kelley, Patrick Adams, Ryan Devlin, Mark Harmon, Kaitlin Olson,


Blayne Weaver je ameriški režiser, ki večinoma dela na televiziji, kar se opazi tudi pri igralskem kadru za Weather girl. Videli boste veliko znanih obrazov, ki ste jih zasledili v različnih tv-serijah, toda, nobene res velike zvezde ni zraven.

Sylvia (Tricia O'Kelley) je vremenarka, na neki lokalni televiziji. Nastopa v jutranjem programu, ob nekoliko bolj znanem in popularnem voditelju Dalu (Mark Harmon) in njegovi mladi sovoditeljici Sherry. Sylvia in Dale sta par v zasebnem življenju, a ko ta izve da njen partner skače čez plot, k mladi voditeljici Sherry, izgubi kontrolo. Namesto vremenske napovedi so gledalci priča čustvenemu izpadu vremenarke, ki strese svojo jezo v eter pred kamerami in ozmerja svojega nezvestega partnerja, ter mlado prešuštnico. Zaradi izpada je seveda ob delo, pa tudi brez stanovanja, saj je živela pri Dalu. Zatočišče najde pri mlajšem bratu Waltu, kjer spozna tudi njegovega prijatelja Byrona. Sylvia je Byronu všeč, tudi ona do njega ni hladna.

Mali filmček, kateremu lahko očitamo klišeje, predvidljivo zgodbo in konec, a ki je kljub tem očitkom dovolj samosvoj, zanimiv in šarmanten, da zadovolji povprečnega gledalca. Sicer se ne morem znebiti občutka, da bi ta filmček lahko bil tudi zanimiv sitcom, nekoliko zaradi nastopajočih v samem filmu, nekoliko zaradi samega scenarija, ki nakazuje takšno možnost. Lahkotna zgodba, lahkoten humor in dobra igralska zasedba sta dovolj za pozitivno oceno. Skratka za pogledat, ne gre za mojstrovino, pa tudi za debilno romantično komedijo ne.

Ocena: 5.5/10

The Lovely Bones (2009)

Slovenski naslov: V mojih nebesih
Država: ZDa, VB, Nova Zelandija
Leto: 2009
Žanri: Drama, Fantazijski, Triller
Dolžina: 135 minut, Imdb
Režija: Peter Jackson
Scenarij: Fran Walsh, Philippa Boyens
Igrajo: Saoirse Ronan, Stanley Tucci, Mark Wahlberg, Rachel Weisz, Susan Sarandon, Michael Imperioli

Po megauspešni trilogiji Gospodar prstanov in novi verziji King Konga iz leta 2005 je Peter Jackson znova z nami. Lotil se je projekta , ki nima oznako spektakla, kot so ga imeli njegovi zadnji štirje filmi. Vrnil se je, pogojno rečeno, malemu filmu. Filmu, ki je najbližje njegovi stvaritvi Nebeška bitja, iz leta 1994 in je nastal na podlagi istoimenske knjižne uspešnice pisateljice Alice Sebold. Uspešnice, za katero so mnogi trdili, da jo bo zelo težko, kvalitetno prenesti na filmska platna. Mnenja o tem, ali je Jackson pri tem bil uspešen, so deljena.

Že na samem začetku nas nagovori mlada deklica Susie Salmon (Saoirse Ronan) in nam pove, da je že umrla. Bila je umorjena, a ni končala v nebesih. Obtičala je nekje vmes, na polovici poti, če hočete. Od tam, kjer se nahaja, spremlja svojo pretreseno družino in svojega morilca, čudaškega soseda Georga Harveya (Stanley Tucci), ki je pravzaprav zelo studiozen serijski morilec. Oče Jack (Mark Wahlberg) se nikakor ne more sprijazniti s tem, da njegove hčerke ni med živimi in na vsak način poskuša izslediti njenega morilca, a pri tem tava v temi. Prav tako je v sklepi ulici lokalna policija, na čelu z detektivom Lenom Fenermanom (Michael Imperioli). Jack počasi postaja obseden s svojo preiskavo, katera dekličino mamo (Rachel Weisz) rine v dodatno psihično nestabilnost. Zato se odloči, da bo odšla od doma za nekaj časa in se poskušala spraviti v red, nadzor nad otroki pa bo prevzela babica (Susan Sarandon). A kot sem že povedal, Susie oz. njen duh je prisoten ob njeni družini in ne more nadaljevati s svojo potjo v nebesa, toliko časa ne, dokler ne bo njeno srce dobilo potešitev. Potešitev, v obliki prvega poljuba in razkritja psihopatskega soseda.

The Lovley Bones je takšna mešanica žanrov, kot malokateri film. Kriminalka, triler, srhljivka, drama, na trenutke tudi komedija, ne sledi v celoti knjižni predlogi, katero je Jackson nekoliko priredil. Za vlogo očeta je bil predviden Ryan Gosling, a ga je v zadnjem trenuteku zamenjal Wahlberg. Mešanje žanrov je večino kritikov motilo, mene pa niti ne in mi je film kot tak všeč. Dobra režija in prepričljive igralske kreacije, tako Saoirse Ronan (ki za sabo že ima eno nominacijo za Oskarja), kot odličnega Tuccija (ki si je nominacijo prislužil za to vlogo) so razlog, zakaj je temu tako. Ganljiv, ko je to potrebno, srhljiv prav tako, s kančkom komedije, za katero je zadolžena Susan Sarandon. Iskanje morilca na Jacksonov način, je zanimovo komponirana celota, v kateri višje sile upravljajo z človeškimi usodami in v kateri tudi smrt ni nič drugega, kot novi začetek.


Ocena: 7/10

Love Happens (2009)

Slovenski naslov: Ljubezen se zgodi
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Romantični, Drama
Dolžina: 109 minut, Imdb
Režija: Brandon Camp
Scenarij: Brandon Camp, Mike Thompson
Igrajo: Jennifer Aniston, Aaron Eckhart, Martin Sheen, Judy Greer, Sasha Alexander, Dan Fogler

Včasih se zgodi, da imam čas za ogled kakega filma, a nisem skoncentriran preveč za kakšen »resen« produkt filmske industrije. Takrat posežem po filmih, za katere vem, da me ne bodo presenetili. Filme, ki sem jih že videl, v neki drugi preobleki, igrali so drugi igralci, nekdo drug je režiral ... In o čem govori Love Happens?

Najprej bomo povedali kdo je moški v tej zgodbi. Burke (Aaron Eckhart) je uspešen motivacijski predavatelj, napisal je knjigo na temo samopomoči in samozavesti, namenjeno osebam, ki ji prav tega primanjkuje. In takih je seveda veliko. In kdo je dekle? Eloise (Jennifer Aniston) je ravnokar postala samska lastnica manjše cvetličarne. Samska je zato, ker ne prenese več laži. Fant jo je vedno znova varal, zato ga dokončno zapusti. In takrat v mesto pride Burke, ki mu prikupna cvetličarka pade v oči. Ta ga sprva zavrne, a Burke ni človek, ki se zlahka preda. Burke ostaja v mestu le nekaj dni. Ali teh nekaj dni bo dovolj za romanco?

Jennifer Aniston je že neštetokrat videna v vlogah podobnega tipa in Aaron Eckhart, ki se je v takšni vlogi že preizkusil (No Reservations), sta gonilni sili tega slabega filma. In če je Anistonova že nastopila v kar nekaj podobno romantično-komično-nezanimivih filmih, bi to za Eckharta bolj težko zatrdil, razen v že omenjenem »No Reservations«. Kemije med glavnimi liki ni, scenarij je bedast, humorja, ki ga potrebuje vsak podoben film, skorajda ni. Nelogična zgodba, v kateri zagrenjen in obupan mož, ki se ne more sprijazniti s smrtjo svoje žene, lahko postane motivacijski guru in o tem napiše celo uspešno knjigo, zraven pa osvoji srce prikupnega dekleta, je tako verjetna, kot sneg v juliju. 20 minut predolg film, ki obtiči med dramo in romantiko, je dolgočasen izdelek, ki bo šel zelo hitro v pozabo, kam tudi upravičeno sodi. Vsi dvomi, ki sem jih imel pred ogledom, so bili upravičeni.

Ocena: 3.5/10