Slovenski naslov: Kraljevska afera
Drugi naslovi: A Royal Affair
Država: Danska, Švedska, Češka
Leto: 2012
Žanri: Drama, Zgodovinski, Romantični
Dolžina: 137' , Imdb
Režija: Nikolaj Arcel
Scenarij: Rasmus Heisterberg, Nikolaj Arcel, Bodil Steensen-Leth (knjiga)
Igrajo: Mads Mikkelsen, Alicia Vikander, Mikkel Boe Følsgaard, Trine Dyrholm, David Dencik, Thomas W. Gabrielsson
Danska zagotovo sodi med filmsko razburljivejše evropske države, ki nam vsako leto ponudi nekaj celovečercev, o katerih se v filmskih krogih govori v superlativih. Med letošnjimi naslovi najvišje kotirata Lov (Jagten), novi film enega najboljših danskih režiserjev Thomasa Vinterberga in naslovna Kraljevska afera, ki je pred nekaj meseci postala uradni danski kandidat za oskarja. Pričakovano, bi rekel, upoštevajoč dejstvo, da je Afera v Berlinu prejela nagrado za najboljši scenarij, 28-letni Mikkel Boe Følsgaard pa je za svojo upodobitev danskega kralja Kristjana VII. prejel nagrado za najboljšega igralca. Filma med drugim povezuje tudi igralska ikona danskega filma Mads Mikkelsen, ki je za nastop v Vinterbergovem filmu prejel nagrado canske žirije, namenjeno najboljšemu igralcu. Film je režiral Nikolaj Arcel, uveljavljen scenarist (Dekle z zmajskim tatujem), ki je svojo režisersko pot začel z zanimivim celovečercem King's Game (Kongekabale, 2004), a potem posnel dva precej slaba filma - Island of Lost Souls (2007) in Resnica o moških (Sandheden om mænd, 2010), o katerem sem že pisal na tem blogu. Kraljevska afera je njegov četrti film, s katerim Arcel dokazuje, da dober prvenec ni bil golo naključje.
Kraljevska afera temelji na stvarnih dogodkih, ki so se odigrali na Danskem, ob koncu 18.stoletja. Na danski dvor pride petnajstletna angleška princesa Karolina Matilda, lepa in izobražena mladenka, polna naprednih idej. Karolina ob prihodu spozna, da je kralj in bodoči mož Kristjan VII. duševno neuravnovešen moški, razvratnež, ki mu zakon ne pomeni prav veliko. Kraljeva opravilna sposobnost je na meji sprejemljivega, kar s pridom izkoriščajo predstavniki cerkve in njegovi plemiški svetovalci, resnični vladarji iz sence. Nato na dvor pride Johann Friedrich Struensee (Mads Mikkelsen), ki po rojstvu prvega otroka kraljevega potomca postane kraljev osebni zdravnik. Struensee je pred prevzemom vplivnega položaja spretno skrival svoje razsvetljenske nazore, ki bi za vekomaj ostali del njegove zasebnosti, če se mladi kralj ne bi tako močno navezal na svojega novega zdravnika. Struensee je hitro pridobil kraljevo naklonjenost in ga celo opogumil, naj prevzame nekoliko pomembnejšo vlogo pri kreiranju državne politike. Zadržana kraljica v Struenseeju sprva ni videla zaveznika, a je sčasoma uvidela, da je kraljev najboljši prijatelj precej napredeno misleči intelektualec, s pravo zakladnico vizionarskih idej in iniciativ. Kraljica je vedno pogosteje prijateljevala s Struenseejem in njuna značajska kompatibilnost je kmalu prerasla okvire sprejemljivega. Zdravnik in kraljica sta postala ljubimca in politična zaveznika, ki sta preko zmedenega vladarja na Danskem uveljavila družbene spremembe in razsvetljensko miselnost.
Čeprav so kostumske drame v moji domači videoteki najmanj zaželen žanr, se vsako leto skozi izločevalne procese prebije nekaj filmov, ki jih vendarle ne morem tako enostavno spregledati. Letos med najbolj izstopajoče tovrstne slikosuke prav gotovo sodi Kraljevska afera, kot eden najresnejših kandidatov za oskarjevsko nominacijo v tujejezični kategoriji. V podobnih filmih praviloma prevladuje melodrama in tudi pri pričajočem kosu celuloida je le-ta eden pomembnejših delov pripovedi. Na srečo, ne tudi edini in najpomembnejši, saj Afera premore kar nekaj zanimivih aspektov, ki film dvigujejo iznad povprečja. Med zanimivejše momente uvrščam spretnost ustvarjalcev pri prikazu funkcioniranja takratne družbene ureditve, ki v nekem trenutku trči z idejo razsvetljenstva, ki s svojim reformističnim bistvom začne ogrožati privilegije vladajoče fevdalne elite. Neuravnovešen kralj, ljubezenski trikotnik in implementacija revolucionarnih idej omogočijo prikaz boja za oblast iz zanimive perspektive, iz katere lahko povsem jasno vidimo vse pomembnejše aspekte vladanja. Arcel in sodelavci ne idealizirajo stvari, ampak v določenem trenutku našega razsvetljenca Struenseeja celo potisnejo v situacijo, v kateri ta kljub najboljšim nameram mora sprejeti represivne, v srži diskriminatorne zakone, ki se direktno kosajo z njegovimi načeli, ter tako uveljaviti prakso, proti katere se je tako vneto boril. Še bolj zanimiv se mi zdi razvoj dogodkov okoli zmešanega kralja, ki ga v začetku doživljamo kot tipičnega antagonista, a ta kasneje postane ena izmed tragičnih figur in oseba, ki si nepričakovano pribori našo naklonjenost. Za takšen preobrat je najbolj zaslužen izvrstni debitant Mikkel Boe Følsgaard, ki mu zaradi specifičnosti vloge in neizkušenosti pripisujem vlogo velikega odkritja. V določenih segmentih mu je celo uspelo zasenčiti velikega Madsa Mikkelsena, ki je tako kot po navadi, na visoki razini. Predvsem v tistih delih filma, v katerih ne spremljamo njegovih ljubezenskih avantur, saj me kemija med Mikkelsenom in mlado švedsko igralko Alicio Vikander ni ravno prepričala in tukaj vidim eno šibkejših točk filma. Vikander in Mikkelsen sta odlična v ostalih prizorih, vendar v tem romantičnem segmentu enostavno ne funkcionirata dobro. V filmih kot je ta (proračun 6,5 milijonov evrov), se najbolje vidi ves nesmisel proračunskega pretiravanja , saj so ustvarjalci z vsoto, ki je v hollywoodskih relacijah pravi drobiž, posneli izjemno avtentičen, vizualno všečen zgodovinski film, z izjemno visoko produkcijsko vrednostjo. Kraljevska afera je dobro uravnotežen film, v katerem se ni pretiravalo v nobeni smeri (zgodovina, politika, melodrama) in prav zato je film tudi dosegel širok krog gledalcev, med katerimi je zelo malo tistih, ki z videnim niso zadovoljni. (-4)
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar