V teh prazničnih dneh se večina poklicnih novinarjev in amaterskih filmskih navdušencev ukvarja z revizijo filmske letine in sestavljanjem najrazličnejših lestvic. Razen peščice novinarjev uglednih medijskih hiš, je le malo filmskih navdušencev imelo možnost videti večino dobrot iztekajočega se filmskega leta. Vsi ostali bomo končno sliko aktualne letnice dobili šele na polovici prihajajočega leta, ali celo nekaj mesecev kasneje, in prav zato s tem prednovoletnim prispevkom izpostavljam filme, ki so po mojem mnenju najbolj zaznamovali leto 2011.
Atmen (Dihanje)
Bellflower
Bir zamanlar Anadolu'da (Bilo je nekoč v Anatoliji)
Drive (Vožnja)
Elena
Halt auf freier Strecke (Ustavljen na poti)
Hearat Shulayim (Opomba pod črto)
Hugo
Jodaeiye Nader az Simin (Ločitev)
Killer Joe (Morilec Joe)
Le gamin au vélo (Fant s kolesom)
Le Havre
Les neiges du Kilimandjaro (Sneg na Kilimandžaru)
Melancholia (Melanholija)
Miss Bala
Newlyweds
Paradise Lost 3: Purgatory
Play (Igra)
Polisse (Policija)
Take Shelter (Zaklonišče)
The Descendants (Potomci)
The Last Rites of Joe May
This Must Be the Place
Tyrannosaur (Tiranozaver)
We Need to Talk About Kevin (Pogovoriti se morava o Kevinu)
Če se dobro spomnim, se nikoli nisi razjasnil glede The Artista, vendar mi že ta lestvica pove dovolj. Tudi brez Tree of Life? V bistvu mi je tvoja izbira všeč, razen Huga (danes sem ravno gledal Lemony Snicket in se sedaj nekako ponovno spomnil na nivo Scorsesejevega filma). Aja je še to, Paradise Lost - kdo je po tvojem krivec? Mene ti dečki niso ravno prepričali v nedolžnost ...
OdgovoriIzbrišiUmetnika sem že imel na meniju. Dal sem mu 4 od 5, enako oceno sem namenil Malickovem filmu.
OdgovoriIzbrišiSicer menim, da so ocene stvar trenutka in da se naj nebi popravljale. Tako si takrat čutil in to je to.
Spomnim se, da sem pri This Must Be the Place komaj stisnil oceno 4/5, danes pa mi film deluje veliko boljše od obeh omenjenih, ki jih ni na lestvici.
Če bi že moral izbrati najboljšega, bi to bila Anatolija.
Paradise Lost - heh, še danes ne vem. Vse resnice gotovo nismo videli. Najbolj bode v oči nekakšna nekompatibilnost druščine in nazadnjaška miselnost okolja (sodstva). Film mi se zdi obrtno odličen, še bolj kot osrednji motiv me je pritegnilo odlično seciranje okolja, vloge medijev, obračunavanje s predsodki ...
Ups, Umetnika pa sem spregledal. Ja, zdaj komaj opažam, da si ga že seciral. Paradise Lostu zamerim predvsem enostransko opažanje. Prav neverjetno je, kako nam lahko v nekaj sekundah prisilijo mnenje o krivcu. Ko so sprva kazali na očima žrtve(kao norca/vrača, ki se potem bori za obsojence), kot potencialnega morilca, sem takoj verjel. Ko so potem omenili strica (ali kaj že?), pač tistega, ki je tožil Dixie Chiks, sem v sekundi že verjel v to teorijo ... Sem malo brskal in dokazi proti trojici so mnogo večji (že to, da noben od trojice ni imel potrjenega alibija), kot so jih želeli tukaj prikazati in skoraj vsi še vedno verjamejo, da so oni pravi storilci.
OdgovoriIzbrišiJa, zato ker zadevo dojemamo iz perspektive avtorjev, to je povsem normalno.
OdgovoriIzbrišiČuden je to primer, resnica bi lahko bila nekaj čisto drugega. Čeprav očima, v katerega na koncu usmerijo prst, obremenjuje kar nekaj neposrednih dokazov. Najbolj to, da je lagal, da otrok usodnega dne ni videl. In potem se upravičeno sprašujemo zakaj?
Še najbolj je vse skupaj zafurala policija, s samo preiskavo.
Hvala, kajti kakšen mi je ušel, ampak po tvoji zaslugi ne za dolgo.
OdgovoriIzbrišiSrečno!
odlična lestvica mogoče mi manjkajo filmi Midnight in Paris, Young Adult, Tinker Tailor Soldier Spy pa tudi odličen Martha Marcy May Marlene kaj pa Shame... to so nekako moji v samem vrhu
OdgovoriIzbriši@Sadako -> Upam, da ti bo kakšen všeč.
OdgovoriIzbriši@Anonimni -> Razen Young Adult so vsi našteti bili v kombinaciji. Začel sem s 50 filmi in izločeval in ostal pri teh 25-ih. Najtežje sem prečrtal Le vendeur.
Tudi jaz pogrešam predvsem Midnight in Paris in Sramoto. Sicer pa odličen, širok nabor. Kar nekaj filmov še nisem videl, hvala!
OdgovoriIzbriši