The Bourne Legacy (2012)

Slovenski naslov: Bournova zapuščina
Država: ZDA
Leto: 2012
Žanri: Akcija, Avantura, Misterij
Dolžina: 135' ,  Imdb
Režija: Tony Gilroy
Scenarij: Tony Gilroy, Dan Gilroy
Igrajo: Jeremy Renner, Rachel Weisz, Edward Norton, Donna Murphy, Albert Finney, Oscar Isaac

Pet let po zadnjem, sklepnem delu trilogije o Jasonu  Bournu, je zgodba o amnezičnem superagentu dobila novo nadaljevanje. Kljub dejstvu, da sta tako Matt Damon, kot Paul Greengrass, režiser zadnjih dveh filmov, odklonila nadaljnje sodelovanje, so odgovorni menili, da se iz te moke da speči še kakšna štruca kruha. Zaupanje investitorjev je dobil Tony Gilroy, človek, ki je že od samega začetka zraven, saj je prav on iz knjižnih predlog Roberta Ludluma učinkovito izvlekel scenaristično gradivo za vse prejšnje filme. Gilroy je pred leti dokazal, da se zelo dobro počuti tudi na režiserskem stolčku, ko nam je predstavil Michaela Claytona, enega izmed nepričakovanih hitov leta 2007. Nekoliko manj prepričljiv je bil dve leti kasneje, s svojim drugim celovečercem Dvojna igra (Duplicity). Po odstopu Matta Damona so ustvarjalci imeli dve opciji: obdržati Jasona Bourna v fokusu in ga preprosto zamenjati z novim igralcem, ali storiti to kar so storili in zgodbo preusmeriti na drugega agenta, s podobnimi afinitetami in podobnimi težavami. 

Tako smo dobili Aarona Crossa (Jeremy Renner), ki je del še bolj tajnega in še bolj naprednega špijonskega programa. Bourne je v tretjem filmu sprožil stihijo, ki grozi z razkritjem vseh tajnih programov, zato se vodilni možje fantomskih programov odločijo ugasniti vse operacije in programe, ki lahko ogrozijo samo organizacijo in njen obstoj. Najbrž ste že uganili, da je na listi za ukinitev tudi program katerega del je Aaron Cross. In brisanje programa iz evidenc poleg uničenja »papirnatih« dokazov vključuje uničenje materialnih dokazov, oziroma eliminacijo vseh agentov, ki so delovali znotraj teh »inficiranih« programov. Odstrel agentov nameščenih po vsem svetu poteka brez večjih težav, dokler na vrsto ne pride Cross, ki se mu uspe izvleče iz smrtonosne zanke. Na drugem koncu zgodbe  poteka brisanje vseh znanstvenih dokazov (beri: znanstvenikov), ki so sodelovali pri kreaciji genetsko modificiranih superagentov tipa Aaron Cross. Tudi tam eliminacija ne poteka gladko - zrežirani morilski pohod blazneža (Željko Ivanek) preživi dr. Marta Shearing (Rachel Weisz), ki je, kakopak, Crossov naravni zaveznik in oseba, ki mu lahko pomaga pri reševanju njegovih težav, povezanih z gensko terapijo. 

Kronično pomanjkanje novih idej je v zadnjih letih postala največja težava hollywoodske produkcije. Verjamem, da se je večina najedla silnih franšiz, ki nas v segmentu visokoproračunskih blockbusterjev vsako leto bombardirajo s filmi, ki vedno znova preigravajo iste ideje, po isti ustaljeni formuli. V to kategorijo pade tudi četrti Bournov film, ki sem mu zavoljo teh spoznanj pristopil podcenjevalno in brez kakršnihkoli pričakovanj. Mogoče sem prav zato z videnim bil pozitivno presenečen, saj je Bournova zapuščina v končnici, vsem minusom navkljub, povsem gledljiv akcijski triler in sila kratkočasna zadeva, ki jo enostavno ne morem označiti za zagrešeno. Gilroy se izkaže s spretno konstruirano zarotniško strukturo, skozi katero kljub množici likov in interesov ni težko slediti naporom glavnega junaka, ki je v tem prvem poganjku nove trilogije omejen na ohranjanje golega življenja. Razkrinkanje tistih, ki mu strežejo po življenju, je tako rezervirano za prihodnja filma, kar je dobra obrtna poteza, tudi v kontekstu kakovosti posameznega filma, ki se tako lahko bolj studiozno posveti posamezni epizodi Crossovega preživitvenega procesa. 

Jeremy Renner je po mojem prepričanju dobra izbira, četudi pri njegovem liku pogrešam nekaj večplastnosti in širine, ki bi ga nekoliko oddaljila od ideala imenovanega Jason Bourne. Za takšno stanje stvari bi bilo nepravično obdolžiti Rennerja, ki je v svoji interpretaciji omejen z oklepom krojenim po fizionomiji njegovega predhodnika in verjetno ne bi škodilo, če bi ustvarjalci Crossu namenili nekaj več samosvojih značajskih potez. Dobra izbira je tudi Rachel Weisz, ki z glavno žensko vlogo opravi v skladu s svojimi standardi - torej, zelo dobro. Pravzaprav je glavna težava Bournove zapuščine sam Jason Bourne, ki je očitno preveč uspešna blagovna znamka, da bi mu finančniki tako enostavno obrnili hrbet in začeli znova. Iz enakih razlogov Zapuščina trati dragoceno minutažo na pojasnjevanje povezav z Jasonom Bournom in se na vse pretege trudi zgodbo povezati s posledicami Bournovih dejanj, ter tako, po nepotrebnem, preusmerja fokus na manj pomembne stvari. Prepričan sem, da bi Zapuščina z distanciranjem od Jasona Bourna le pridobila in posledično zadihala s polnimi pljuči. Vendar je 125 milijonov težek proračun očitno bil prevelik vložek, ki je zahteval tehten premislek in finančni botri projekta so sklenili, da bi vsaka različica scenarija brez Jasona Bourna, predstavljala preveliko tveganje. (+3) 

Ocena: