Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Čile, ZDA
Leto: 2013
Žanri: Triler
Dolžina: 97' , Imdb
Režija: Sebastián Silva
Scenarij: Sebastián Silva
Igrajo: Michael Cera, Juno Temple, Emily Browning, Catalina Sandino, Agustín Silva
Še naprej ostajamo v družbi Sebastiana Silve, ki je na letošnjem Sundanceu predstavil kar dva nova filma. Mednarodno tekmovalno sekcijo je odprla nenavadna komedija Crystal Fairy, pet dni kasneje pa je mednarodno premiero v sklopu sekcije Midnight doživel še naslovni Magic Magic. Zgodba se začne s prihodom mlade Alicie (Juno Temple) v Čile. Med poletnimi počitnicami je prišla obiskati sorodnico Saro (Emily Browning), ki v sklopu mednarodne izmenjave študentov hodi na eno izmed čilskih univerz. Kmalu po prihodu se Alicia skupaj s Saro, njenim fantom Agustinom, njegovo starejšo sestro Barbaro (Catalina Sandino Moreno) in njihovim čudaškim ameriškim prijateljem Brinkom (Michael Cera), odpravi proti jugu. Tam Agustinova družina ima počitniško hišo na majhnem otočku, v kateri bojo vsi skupaj preživeli prijetne počitnice. A že kmalu po odhodu Saro nepričakovano pokličejo naj se vrne nazaj na fakulteto in ponovno piše pomemben test. Tako Alicia obtiči v družbi Sarinih prijateljev, ta pa ji obljubi, da se jim bo pridružila že naslednji dan. Že tako nervozna Alicia postane še bolj nevrotična, njene težave s spanjem pa so dodatno breme, ki otežuje njeno prilagoditev na novo okolje in ljudi. Vse bo v redu, ko se boš pošteno naspala, ji zatrjujejo vsi po vrsti in tudi Alicia je podobnega mnenja. Toda spanca ni in ni, nespečnost pa počasi začenja resno zamegljevati njeno presojo. Razlika med tistim, kar se zares dogaja in tistim, kar se odvija v njeni glavi, postaja iz uro v uro bolj zabrisana.
Nekakšna pavšalna ocena tega magično magičnega filma bi bila, da je Silva posnel pozitivno čuden film, ki se v številnih pogledih razlikuje od avtorjevega minulega udejstvovanja in film, ki je obenem njegov prvi izlet na teritorij psihološke drame. Na izlet se v resnici odpravi mlado dekle, ki se po spletu čudnih okoliščin pogreza v nekakšno paranoidno psihozo, ki se na koncu izkaže za veliko bolj resen problem, kot je sprva kazalo. Upoštevajoč režiserjeve starejše filme, je Magic Magic zame neke vrste dvojno presenečenje. Najprej zato, ker se Silva podaja v novo žanrsko okolje, še bolj pa preseneti Cera, ki se tukaj preizkuša v zanj zelo netipični vlogi moškega s sadističnimi nagnjeni. Vlogi osebe, ki je zabavajo mrtve živali in provociranje šibkejšega preko vseh meja dobrega okusa. Mimogrede naj omenim, da je Cera poleg igranja nase prevzel del producentskih nalog in tako nakazal, da bo nadaljevanje njegove kariere žanrsko veliko bolj raznovrstno, kot je bilo doslej. Ko sem po ogledu analiziral videno in poskušal identificirati idejno zasnovo zgodbe, sem prišel do zaključka, da je Silva ustvaril idejno neambiciozno pripoved, v kateri sicer lahko prepoznamo motive odtujenosti in osamljenosti, a ti se bolj ko ne umikajo prevladujočim motivom duševne neuravnovešenosti. Kvalitete filma so koncentrirane drugje: v zelo dobrem vzdušju, domiselni črnohumornosti (če vas ta veseli, seveda) in zanimivih igralskih kreacijah. Karakterno transformacijo M. Cere sem že omenil, glavna zvezda večera pa je brez dvoma Juno Temple, ki z vsakim novim filmom dokazuje razkošje svojega talenta. Pripombe letijo na slabo utemeljeno motivacijo likov (še najbolj me matra prijateljstvo Brink-ostali), ki je po moji oceni posledica style-over-substance pristopa. Silva z Magic Magic ni kakovostno presegel Služkinje, tudi malce nižje predstavljenega Gatos viejos ne, a je zato dokazal, da tudi v zanj netipičnem žanrskem okolju lahko doseže zelo solidne rezultate. (+3)
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar