Touchy Feely (2013)

Slovenski naslov: Ni naslova 
Država: ZDA
Leto: 2013
Žanri: Drama
Dolžina: 89' ,  Imdb
Režija: Lynn Shelton
Scenarij: Lynn Shelton
Igrajo: Rosemarie DeWitt, Ellen Page, Josh Pais, Allison Janney, Scoot McNairy, Tomo Nakayama, Ron Livingston

Lynn Shelton je ameriška režiserka, scenaristka in igralka, se je znašla na mojem radarju po zaslugi indie uspešnice Humpday (2009), ki je prejela posebno nagrado žirije na festivalu Sundance. Dve leti kasneje je je Sheltonova predstavila zanimivo komično dramo Your Sister's Sister (2011), kateri sem pred slabim letom že posvetil nekaj vrstic na tem blogu. V omenjenem filmu je eno glavnih vlog odigrala Rosemarie DeWitt, ki ji je režiserka tudi ob tej priložnosti zaupala eno izmed glavnih vlog. 

DeWittova igra Abby, uspešno masažno terapevtko, ki se nad obiskom njenega masažnega studia ne more pritoževati. Tudi v zasebnem življenju ji gre dobro. Čeprav sta se z Jesseje (Scoot McNairy) sprva dobivala zgolj zaradi potešitev njunih seksualnih potreb, je njuna zveza počasi prerasla te okvire in se razvila v nekaj več. Njenemu starejšemu bratu Paulu (Josh Pais), na drugi strani, ne gre preveč dobro. Zobozdravnik Paul živi s sramežljivo hčerko Jenny (Ellen Page), ki mu pomaga v njegovi mali ambulanti, toda pacientov je vedno manj in prihodnost iz Paulove perspektive ne deluje ničkaj rožnato. Nato mu Abby predlaga, naj začne, tako kot ona, hoditi na reiki terapije (ki se bazirajo na nekakšnem zdravilnem bioenergetskem tretmaju), k njeni prijateljici Bronwyn. Abby in Jesse se odločita, da bosta živela skupaj, skeptični Paul pa se nekako istočasno začne uporabljati energetski napitek, ki ga je zanj pripravila Bronwyn. V naslednjih dneh se stvari za Abby in Paula korenito spremenijo. Abby dobi odpor do dotikanja kože, ki ji preprečuje delo v masažnem studiu in fizični kontakt z Jessejem, medtem ko Paul naenkrat dobi nenavadno zdravilno moč, ki se na nerazložljiv način prenaša na njegove paciente. 

V svojem petem celovečercu je Lynn Shelton v zgodbo o družinskih odnosih in ljubezenskih zagatah povezanih protagonistov pomešala še kanček nadnaravnega, ko je v zgodbo vključila pripetljaj z nepojasnjeno bioenergetsko spremembo, po kateri Abby in Paul zamenjat vlogi. Na ta način se je avtorica malce poigrala z življenji glavnih oseb in tistim varljivim občutkom sreče, ki kroji naše splošno počutje in usmerja naša življenja. Sreča je opoteča pravijo in življenja junakov se pod vplivom neotipljivih sil usode spremenijo — v  enem primeru na slabše, v drugem na boljše. Mislim, da se film lepo igra z iskanjem odgovora na vprašanje, koliko so za naše splošno počutje in srečo odgovorne nevidne sile, oziroma v kolikšni meri smo sami krojači svoje usode in sreče. Abbyjin odpor do dotika, oziroma človeške kože, je sinhroniziran z njen odločitvijo o skupnem življenju s fantom, Paulove domnevne zdravilne sposobnosti pa so neločljivo povezane s sestrino prijateljico-terapevtko, ki v njem zbudi pozabljena romantična čustva. Te navidezne koincidence so dobro izhodišče za zabavne resno-neresne trenutke, v katerih režiserka pokaže veliko občutka za mešanjem drame in humorja. Touchy Feely med drugim funkcionira tudi zaradi navdihnjenega nastopa celotne igralske zasedbe in čeprav filmu manjka nekaj fokusa in bolj studioznega poglabljanja v like, te pomanjkljivosti niso tako izražene, da bi izničile soliden končni vtis. 

Ocena: