Show Me a Hero (2015)

Slovenski naslov: Pokaži mi junaka 
Država: ZDA
Leto: 2015
Žanri: Drama, Zgodovinski
Dolžina: 6 x 60' , Imdb
Režija: Paul Haggis
Scenarij: David Simon, William F. Zorzi 
Igrajo: Oscar Isaac, Catherine Keener, Alfred Molina, Winona Ryder, Carla Quevedo, LaTanya Richardson Jackson, Bob Balaban, Jim Belushi, Jon Bernthal, Peter Riegert, Dominique Fishback, Ilfenesh Hadera, Terry Kinney, Natalie Paul, Clarke Peters

Zgodba

Piše se leto 1987. Yonkers je z dvesto tisoč prebivalci četrto največje mesto v državi New York. Mesto se pripravlja na županske volitve v politično izjemno občutljivem trenutku: federalno sodišče je izdalo odlok o desegregaciji, ki mestu nalaga gradnjo dvesto stanovanjskih enot, v katerih bodo svoje nove domove našle socialno ogrožene družine (beri: Afroameričani, Latinoameričani). Izgradnja socialnih stanovanj sama po sebi ne bi bila sporna, če sodišče ne bi določilo, da stanovanja morajo izgraditi v belskih mestnih okrožjih. Takoj po odločbi sodišča je prišlo do množičnih protestov belske skupnosti, ki v vzhodnem delu mesta tradicionalno rezerviranem za pripadnike belskega srednjega razreda, ne želi nebelskih družin. Porast kriminalitete in padec cen nepremičnin so uradni argumenti protestnikov, ki na vsak način želijo preprečiti začetek gradnje. V takšnih okoliščinah je zaupanje volivcev dobil šele 28 letni  Nick Wasicsko, ki takoj po prevzemu oblasti mora po kostanj v žerjavico. Novi župan se je volivcem prikupil z nasprotovanjem načrtovanim gradnjam in obljubo, da bo sporno odločitev poskušal razveljaviti na vrhovnem sodišču, a je po prevzemu oblasti  spoznal, da sodišče odločitve ne bo spremenilo in da bo mesto moralo kljub silovitem odporu lokalne skupnosti zagotoviti zemljišča za načrtovane gradnje. Ujet med jezo volilnega telesa, oportunistično opozicijo in obvezujočo odločbo sodišča mladi župan mora podpreti odločitev, ki bo po vsej verjetnosti zapečatila njegovo politično prihodnost.

O projektu in ustvarjalcih

Šestdelno mini serijo Pokaži mi junaka, ki smo slovenski gledalci na naši različici HBO-ja lahko spremljali sočasno z gledalci v Ameriki, so skoraj vsi relevantni viri pospremili s pozitivnimi ocenami, vendar seriji vseeno ni uspelo pritegniti širšega kroga gledalcev. O njej se je v medijih govorilo (pre)malo in ta zapis je moj skromni prispevek k širjenju dobrega glasu o stvaritvi, ki po moji oceni sodi v sam  vrh letošnje televizijske ponudbe. Ob pogledu na kreativno ekipo, ki stoji za projektom, sem pred ogledom po tihem upal, da odkrivam še en televizijski biser, ki bo dolgo kljuboval zobu časa in na koncu se je izkazalo, da razmišljanje v tej smeri ni bilo neutemeljeno. Podlaga takšnemu razmišljanju je bilo ponovno sodelovanje HBO-ja in novinarja, pisatelja in scenarista Davida Simona, avtorja briljantne Skrivne naveze (The Wire, 2002-2008). Simon je Navezo ustvaril v sodelovanju s pisateljem in scenaristom Edom Burnsom (sicer bivšim detektivom baltimorske policije), s katerim sta potem sodelovala še pri odlični mini seriji Rojeni za ubijanje (Generation Kill, 2008), ki je bila njun zadnji skupni projekt. Čakanje na naslednjo veliko stvar, bodisi od enega, bodisi od drugega, se je potem zavleklo in že sem se začel spraševati, ali je s koncem tandema Simon-Burns, nepovratno izgubljen tudi izjemni ustvarjalni potencial, ki je omogočil oba omenjena dosežka. Simon je potem sicer podpisal štiri sezone solidne Treme (2010-2013), a se z njo žal ni približal izjemno visokim standardom Naveze in Rojeni za ubijanje. Nato mu je pod roko prišla leta 1999 objavljena, na resničnih dogodkih utemeljena knjiga Lise Belkin Show Me a Hero in Simon je še enkrat pokazal, da zna prepoznati odlično TV gradivo. Tudi mini serija Rojeni za ubijanje je namreč razvita iz knjige, ki govori o resničnih dogodkih. Tokrat mu je na pomoč priskočil stari znanec William F. Zorzi, novinar in scenarist, s katerim sta skupaj delala pri časopisu Baltimore Sun. Zorzi, ki je Simonu in ostalim scenaristično pomagal že pri Skrivni navezi, je tokrat prevzel veliko vidnejšo vlogo in na svojih plečih iznesel največ scenarističnega dela. Vseh šest epizod je režiral oskarjevec Paul Haggis (Usodna nesreča, V dolini smrti).

Vtis

Primerjalno lahko med Skrivno navezo in Pokaži mi junaka povlečemo eno temeljno vzporednico: avtorji v obeh primerih ustvarijo izjemen sociološki presek ameriške družbe in ponudijo kompleksen insajderski vpogled v relacije in zakonitosti, na katerih le-ta funkcionira. V baltimorskem primeru smo portret opazovali iz dveh primarnih razglednih točk: iz gledišča lokalnih policistov, ki se vsakodnevno soočajo z vsemi kriminalnimi aspekti življenja v mestu, in iz gledišča prebivalcev revnih, pretežno črnskih sosesk, v katerih usode prebivalcev v največji meri definira življenjsko okolje samo. V yonkerškem primeru je opazovalno izhodišče Mestna hiša, oziroma politična obravnava problema (de)segregacije, ki ga tandem Simon-Zorzi ustrezno niansira s pogledi iz zornih kotov tistih, ki se jih odločitve mestne uprave najbolj tičejo: nasprotnikov desegregacije na eni in njihovih potencialnih sosedov, na drugi strani. Serija najbolj navduši prav s širino  obravnave osrednjega vprašanja; poleg obravnave na političnem (makro) nivoju se ustvarjalci na mikro nivoju osredotočijo tako na tiste, ki gradnjam nasprotujejo, in tiste, ki bi z novimi stanovanji dobili dostojne življenjske pogoje. Namen je bil čim bolje oponašati realnost in menim, da so ustvarjalci našli pravo ravnotežje, ter se uspešno izognili črno beli obravnavi kompleksne problematike. Med nestrpno, rasistično belsko večino  tako najdemo take, ki se pogumno upirajo večini in take, ki so pripravljeni priznati svoje zablode. Enako je s diskriminirano manjšino, med katero najdemo posameznike, ki upravičujejo zaskrbljenost nasprotnikov desegregacije. Omenil sem že, da zadeva temelji na dejanskih likih in dogodkih in v tem segmentu serija beleži še en veliki plus: ploskam odlični selekciji igralskega ansambla, ki verno re-interpretira dogodke in osebe, predvsem pa odlični karakterni študiji osrednjega protagonista Nicka Wasicska. Tu bi se za hip ustavil pri iz vloge v vlogo boljšem Oscarju Isaacu, ki je v zadnjem obdobju zares vrhunsko izbiral vloge (Llewyn Davis, A Most Violent Year, Ex Machina) in v njih dokazal, da je igralec velikega kalibra. Med soigralci bi izdvojil vedno zanesljivo Catherine Keener in malce pozabljeno Winono Ryder, ki je končno odigrala substancialno vlogo. Menim, da so ustvarjalci glede na okolje in tematiko zadeli z izbiro skladb Bruca Springsteena, brezhibna rekonstrukcija zgodovinskega obdobja pa je glede na reputacijo HBO-jev produkcij nekako pričakovana. Edino resno pripombo naslavljam na sramežljivo obravnavo korupcije med politično elito, ki je nekako potisnjena v drugi plan, čeprav je jasno, da politika oz. sama »igra« brez korupcije enostavno ne more funkcionirati.    

Ocena: