Virunga (2014)

Slovenski naslov: Virunga
Država: VB, Kongo
Leto: 2014
Žanri: Dokumentarni, Vojni
Dolžina: 100' ,  Imdb 
Režija: Orlando von Einsiedel
Scenarij: Orlando von Einsiedel
Igrajo: Rodrigue Katembo, Andre Bauma, Emmanuel de Merode, Melanie Gouby

V kategoriji dokumentarnega filma se je med peterico letošnjih nominirancev za nagrado oskar poleg zmagovalca Citizenfour znašel tudi Virunga, film britanskega režiserja  Orlanda von Einsiedla, ki ga je producentsko podprl hollywoodski zvezdnik Leonardo DiCaprio, za distribucijo v domove potencialnih gledalcev pa je poskrbel spletni gigant Netflix. Virunga je narodni park v Kongu, prvi in najstarejši narodni park na afriški celini, ki ga je UNESCO leta 1979 razglasil za območje svetovne dediščine, od leta 1994 dalje se park nahaja na seznamu ogroženih območij svetovne dediščine. Virunga je območje izjemno raznolike flore in favne, ena glavnih znamenitosti pa so zadnji v divjini živeči primerki gorskih goril, ki so na tem nestabilnem, z oboroženimi konflikti zaznamovanem območju, našle svoj dom. Film prinaša zgodbo o posebni policijski enoti, zadolženi za zaščito in ohranjanje narave in živali na tem območju. Med rendžerji, ki nadzorujejo park so tudi prostovoljci, ki skrbijo za gorske gorile. Izumirajoče vrste so od nekdaj iskana »roba,« zato ne preseneča, da so tarča krivolovcev postale tudi gorske gorile. Osebje parka že nekaj časa v urejenih prostorih skrbi za štiri mladiče, ki bodo ob ustrezni starosti spuščeni nazaj v gozd. Po obdobju krhkega miru se nad Virungo znova zbirajo temni oblaki. Spopadi med vladnimi silami in uporniki so vedno intenzivnejši, reke beguncev se preko tega območja vsakodnevno umikajo pred bližajočo se vojno vihro. Skrb več je koncesija, ki jo je vlada podelila britanski naftni družbi, ki na območju narodnega parka načrtuje črpanje črnega zlata.

Von Einsiedla, ki je v filmske vode zaplaval kot režiser kratkih filmov o podvigih deskarjev na snegu, je med bivanjem v Afriki pritegnila zgodba narodnega parka Virunga. Prvotni načrt je bil posneti film o rendžerjih, ki park varujejo pred vsakovrstnimi škodljivimi zunanjimi vplivi, vendar je poglabljanje v probleme s katerimi se ti ljudje srečujejo, zgodbi dalo neko povsem novo dimenzijo. Nekatera zaskrbljujoča dejstva so pripoved iz prvotno načrtovane smeri razcepila na dve osrednji pripovedni liniji: ena se, kot je bilo načrtovano, fokusira na prizadevanja osebja, da zaščiti gorile in park kot celoto, medtem ko druga narativna linija prinaša odlično, v slogu napetega trilerja in s skritimi kamerami posneto raziskovalno novinarstvo, ki osvetljuje prepletanje različnih interesov na tem občutljivem območju. Kongo je danes neodvisna država z demokratično izvoljeno vlado, toda ob ogledu filma je bolj ko ne jasno, da so stare koloniste nasledili novi izkoriščevalci. Nič ne zgrešim, če to, kar se danes dogaja v posameznih delih Afrike označim za neokolonializem. Turbo kapitalizem je na nerazvitih in nestabilnih območjih vedno sklepal najbolj dobičkonosne posle in britanska naftna družba Soco je ena tistih korporacij, ki se v takšnih okoliščinah počuti kot riba v vodi. Vlada je namreč  po odkritju nafte na območju narodnega parka Virunga Socu podelila koncesijo za črpanje, čeprav je jasno, da je poseganje v naravo na tem zaščitenem območju nelegalno. Svoj glas so nemudoma povzdignili okoljevarstveniki in uprava parka, kar je začasno ustavilo aktivnosti britanske družbe. 

Toda Soco se kot rečeno odlično znajde v podobnih okoliščinah in takrat v igro vstopajo privatne varnostne službe in pogodbeniki, ki pod krinko zagotavljanja ustreznih pogojev za investitorja opravljajo umazano delo na terenu: podkupovanja, grožnje, pritiski… Vse to so inštrumenti, s katerimi Soco želi uresničiti svoje cilje. In če imaš dovolj denarja, lahko na skrivaj celo sponzoriraš kakšno izmed uporniških skupin, ki potem z orožjem ustvari bolj ugodno klimo za realizacijo tvojih projektov. Virunga je dokumentarec, ki laiku dokaj dobro pojasni kompleksnost položaja v tem delu sveta, a vseeno se ne morem znebiti občutka, da film ni povsem objektiven pri vrednotenju vloge ključnih igralcev v tej zgodbi. V oči najbolj bode medla obsodba uradne politike, saj je tudi majhnem otroku jasno, da bi v tem primeru protikorupcijska komisija imela polne roke dela. Film s prstom veliko bolj smelo kaže na naftno družbo in upornike in v takšnem neenakopravnem tretmaju vidim največjo težavo filma. Ob krajši raziskavi na temo parka Virunga sem na uradni strani Festivala migrantskega filma odkril prispevek o kratkem dokumentarnem filmu Živalski svet. Uradni sinopsis pravi: Že od leta 1996 je demokratična republika Kongo v vojnem stanju. Ob vzhodni meji države leži najstarejši park afriške celine, narodni park Virunga. Glavna prioriteta uprave parka je ‘zaščita narave’ in da bi dosegli ta cilj, rendžerji požigajo vasi, pobijajo ljudi in posiljujejo ženske. Ob branju teh vrstic je bolj ko ne jasno, da je Von Einsiedl posnel film, ki ne ponuja cele resnice in to je na koncu faktor, ki mu najbolj zmanjša vrednost in zamaje odličen prvotni vtis.   

Ocena: