torek, 06. oktober 2015

Mississippi Grind (2015)


Slovenski naslov: -
Država: ZDA
Leto: 2015
Žanri: Drama
Dolžina: 108',  Imdb
Režija: Anna Boden, Ryan Fleck
Scenarij: Anna Boden, Ryan Fleck
Igrajo: Ben Mendelsohn, Ryan Reynolds, Sienna Miller, Analeigh Tipton, Robin Weigert, Alfre Woodard

Filmi o kvartopircih in hazarderjih vseh vrst me nikoli niso pretirano privlačili, toda vseeno gre za tematsko nišo, ki iz spomina prikliče kar nekaj zanimivih celovečercev. Takoj sem se spomnil na Cliva Owena v odličnem Krupijeju (Croupier, Mike Hodges 1998), izjemnega P.S. Hoffmana v krimi drami Glavni Mahowny (Owning Mahowny, Richard Kwietniowski, 2003), skuliranega Williama H. Macyja v Lovu na srečo (The Cooler, Wayne Kramer, 2003)… Kvartopirci (Rounders, John Dahl, 1998) so mogoče nekoliko slabši film od  vseh omenjenih, toda v spominu še vedno živi spopad Johna Malkovicha in Matta Damona in vloga, ki so jo v tem dvoboju odigrali piškoti s kremastim nadevom. 

Zdaj k tem zanimivejšim hazarderskim naslovom dodajam še Mississippi Grind, simpatično mešanico drame, hazarderskega filma in filma ceste.  Podpisujeta ga Anna Boden in Ryan Fleck, partnerski tandem (tudi v zasebnem življenju), ki je s svojimi dosedanjimi projekti upravičeno pritegnil nemalo zanimanja. Dvojec je doslej posnel štiri tematsko raznolike filme in prav vsi so vredni ogleda: poleg naslovnega, na seznamu najdemo še dramo Half Nelson (2006), športno dramo Sugar (2008) in komično dramo Zabavna zgodba (It's Kind of a Funny Story, 2010).
44-letni Gerry se s poslušanjem CD-ja »Tisoč in en namig za profesionalne hazarderje,« pripravlja na še en večer v lokalnem kazinu. Ve, da za mizo mora ohraniti hladnokrvnost in s kotičkom očesa na obrazih oponentov iskati drobne namige, ki mu lahko tlakujejo pot do zmage. Svojo igro je izpilil do te mere, da  je mizo sposoben zapustiti s pozitivnim končnim stanjem. A tako kot vsak odvisnik, tudi Gerry ima težave s samokontrolo in občasno pozabi, kdaj mora odnehati. Ko ga ob zmagovalnem nizu prevzame vzburjenje, Gerry leti visoko, visoko. Vendar je zato padec na realna, trdna tla, toliko bolj boleč. In ravno zato si je ta neuspešni nepremičninski posrednik zavozil življenje. Zato se je zadolžil pri nepravih ljudeh, zato je propadel njegov zakon in zato nikoli ne obišče hčerkice, ki živi z bivšo ženo. Nek večer se za njegovo mizo usede Curtis in mu prinese srečo. Kasneje se srečata še v lokalnem pubu in prijateljski pakt je sklenjen. Hazarderja se ujameta tako dobro, da se naslednji dan skupaj odpravita proti New Orleansu; Curtis tam pozna človeka, ki organizira zasebne partije z visokimi vložki. Po poti bosta obiskovala igralnice in s pametno igro brez tveganja zbirala denar za veliko partijo. 
Mississippi Grind gre iz izhodišča, ki bi se zlahka razvilo v še eno klišejsko zgodbo s predvidljivim koncem. Imamo torej tipičnega luzerja, ki je pristal na samem dnu: osamljenega moškega sredi 40-ih, ki zelenašem dolguje lep kupček denarja, žena in otrok zanj ne želita niti slišati, njegovo edino premoženje je stari subaru, poročni prstan in nekaj redkih sličic, za katere v zastavljalnici dobiš nekaj stotakov. V idealnem scenariju naš junak premaga nekaj ovir in v razburljivem finalu pomete s konkurenco, si priigra lep kupček denarja s katerim vrne dolgove, se rešil odvisnosti in si nazaj pribori izgubljeno družino. Na srečo je tandem Boden-Fleck z liki imel drugačne načrte in se ni zadovoljil z predvidljivo končno resolucijo, ki stvari preprosto postavi na svoje mesto. Ljudje in življenja, ki jih živimo, so praviloma bolj nepredvidljiva, in naslovna stvaritev je ena tistih, ki se dobro zaveda tega dejstva. Velika partija pokra, ki bo rešila vse probleme je zgolj izgovor za pot, na kateri bomo spoznali naša glavna junaka in na kateri bosta tudi junaka spoznala resnico ali dve o sebi samih. Tako kot se za pravi film ceste spodobi je cilj le izgovor za potovanje, esenca premikanja od točke A do točke B pa je potovanje samo. Mississippi Grind tako v eni zgodbi odlično združi film ceste, odvisniško dramo in motive male bonding filmov. Filmi so po navadi toliko dobri, koliko so dobri njegovi liki, in v tem primeru smo dobili eno izvrstno karakterno študijo, zgrajeno na dobro spisanem, večplastnem karakterju in še eni igralski bravuri Bena Mendelsohna. Krivično bi bilo prezrti nadvse korekten nastop Ryana Reynoldsa, ki mu je scenarij že v osnovi odmeril nekaj manj globine in nekaj več skrivnostnega šarma. Menim, da je film najmočnejši v trenutkih, ko želi poudariti ujetost obeh glavnih oseb v svojo odvisnost; predvsem Mendelsohna, ki je v mrzličnem iskanju začasne rešitve za svojo odvisnost pripravljen prizadeti tudi tiste, ki mu še vedno nekaj pomenijo. Ob boljši uravnoteženosti in enakopravnosti glavnih likov bi Mississippi Grind lahko bil prava mala mojstrovina, a tudi s to hibo sta Anna Boden in Ryan Fleck posnela zelo dober film, nadaljevala zmagovalni niz in me prisilila, da še naprej budno spremljam njuno ustvarjalno pot.   

Ocena:


Ni komentarjev:

Objavite komentar