Slovenski naslov: Darilo
Država: Avstralija, ZDA
Leto: 2015
Žanri: Misterij, Triler
Dolžina: 108', Imdb
Režija: Joel Edgerton
Scenarij: Joel Edgerton
Igrajo: Jason Bateman, Rebecca Hall, Joel Edgerton, Busy Philipps, Katie Aselton
Simon si skupaj z ženo Robyn ogleduje dekorativne dodatke za njuno novo hišo, ko mu pristopi neznanec in ga pozdravi. Pravi, da ga pozna. Simon razmišlja, a ne ve, kam bi ga dal. Malce je v zadregi, a ko se sogovornik naposled predstavi, se spomni. Pred njim stoji bivši sošolec Gordon a.k.a. »Gordo,« ki se je tako zelo spremenil, da ni čudno, da ga ni prepoznal. V normalnih okoliščinah bi se naključno srečanje končalo z izmenjavo vljudnostnih fraz, po katerem bi vsi skupaj nadaljevali s svojimi življenji. Toda Darilo je srhljivka in v srhljivkah naključnim srečanjem običajno sledijo druga manj naključna srečanja, ki prvotnem srečanju dajo neko novo dimenzijo. Že takoj začutimo, da je na Gordu nekaj čudnega in ko Robyn naslednji dan pred vrati najde v darilo zavito steklenico vina, vemo, kdo jo je tam pustil. Vsi klasični elementi srhljivke, v kateri zalezovalec nadleguje srečen zakonski par so tu: imamo par, ki se je pravkar preselil v novo okolje in začenja znova, zakonca s svetlo sedanjostjo, še svetlejšo prihodnostjo in lepo moderno hišo na osami, in imamo škodoželjneža, ki bo poskušal pokvariti to idilično sliko. V tej etapi film gre skozi fazo, v kateri se vsiljivec pod pretvezo prijateljstva počasi približuje zakoncema in poskuša pridobiti njihovo zaupanje.
To je obenem najmanj prepričljiva faza, v kateri so me postopki in odzivi obeh zakoncev in »človeka z načrtom« skoraj spravili v slabo voljo. Etapa, v kateri sem se vedno bolj spogledoval z mislijo, da uveljavljeni igralec in novopečeni režiser in scenarist Joel Edgerton zgodbo pelje v smeri, ki ne more ponuditi zadovoljivega razpleta. Moje zanimanje za razplet in like je v tej fazi viselo na zelo tanki nitki, stkani iz čiste radovednosti in enigmatičnosti vsiljivca, oziroma razkritja njegovih motivov. A nato se zadeva povsem konkretno izboljša. Res je, da pred tem moramo požreti še težko razumljivo in dokaj medlo utemeljeno sočutje, ki ga žena že od samega začetka čuti do Gorda in njegovega vsiljivega vdora v družinsko intimo. Položaj je nekoliko stresen in v teh okoliščinah tudi mož počasi začne kazati drugačen obraz, s tem pa tudi film postane veliko boljši in zanimivejši. Žena se ob tej spremembi začne spraševati, koliko zares pozna lastnega moža in poskuša poiskati ustrezne odgovore. Boljša plat filma je nedvomno način, kako Edgerton gledalčeva pričakovanja obrne na glavo in suverenost, s katero izpelje relativizacijo vlog predatorja in žrtve. Avstralski igralec med drugim pokaže, da se prav dobro znajde v vlogi režiserja, saj Darilo v obrtnem smislu nima nekih večjih, omembe vrednih pomanjkljivosti. Edgerton je očitno režiser z dobrim občutkom za ritem in stopnjevanje suspenza, ki je podprt z zelo dobro kamero Španca Eduarda Grauja (A Single Man, Buried). Pred kamero se je za moj okus najbolje odrezal Jason Bateman, med tem ko prispevka Rebecce Hall in Joela Edgertona (slednji se je soočal z očitnimi scenarističnimi omejitvami) označim za solidna. Tudi končni preobrat v kontekstu celote funkcionira dobro, a je treba povedati, da s tem zasukom Darilo povsem konkretno zadiši po španskem Medtem ko si spala (Mientras duermes, Jaume Balaguero, 2011).
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar