nedelja, 07. julij 2013

Spring Breakers (2012)


Slovenski naslov: Spomladanske žurerke
Država: ZDA
Leto: 2012 
Žanri: Komedija, Drama
Dolžina: 94' ,  Imdb
Režija: Harmony Korine
Scenarij: Harmony Korine
Igrajo: James Franco, Selena Gomez, Vanessa Hudgens, Ashley Benson, Rachel Korine, Gucci Mane

Kaj bi storili vi, če bi vam zmanjkalo denarja za poletne počitnice? Bi stisnili zobe in počakali na boljše čase, zaprosili za posojilo pri kakšni banki, ali si denar sposodili iz alternativnih virov (starši,sorodniki, prijatelji…)? Pred enako dilemo so se znašle tri prijateljice: Cotty, Candy in Britt, ki so posegle po nekoliko radikalnejši alternativi. S plastičnimi pištolami so se odpravile v lokalno restavracijo s hitro prehrano in jo oropale. Z denarjem iz blagajne in gotovino iz denarnic prestrašenih obiskovalcev so nabrale dovolj denarja za odhod na Florido. Prijateljice so že naslednje jutro na avtobusni postaji, v njihovi družbi pa je tudi Faith, najbolj nedolžna članica te male razuzdane skupinice. Dekleta takoj po prihodu na Florido zlezejo bikinije, v katerih potem ostanejo do konca filma in začnejo žurati na polno. Dan se začne na plaži in se nadaljuje v enemu izmed številnih hotelov, ki gostijo trume spring breakerjev iz vseh koncev Amerike. Alkohol teče v potokih, gandža se kadi na vsakem vogalu, črtice kokaina se snifajo s teles razgaljenih mladenk. Non-stop zabavo občasno umirijo policisti, ki poberejo najbolj razuzdane spring breakerje in tiste, pri katerih zasežejo mamila. V eni takih akcij krajši konec potegnejo tudi naše junakinje, ki jih možje postave spravijo za zapahe. In ko se že zdi, da bo njihova avantura doživela neslaven konec (punce nimajo denarja za plačilo varščine), jim na pomoč priskoči lokalni gangster/glasbenik/trgovec z mamili, ki ga pooseblja komaj prepoznavni James Franco.
Prav zabavno je brati številne negativne odzive nepripravljenih gledalcev, ki jih je k ogledu privabil poskočen poster in imena sodelujočih igralk in igralcev, oziroma nekaj vrstic višje omenjenega igralca, če sem bolj natančen. Ko se s predznanjem ki si ga posvojil s plakata lotiš filma kakršen je najnovejši produkt iz delavnice Harmonyja Korina, potem je frustracija na koncu skoraj neizogibna. Če se seveda sploh prebiješ do konca filma in ne obupaš že veliko prej. Jaz pa se naslajam nad njihovimi frustracijami in razmišljam, da je to vse del Korinove strategije. Zakaj bi sicer za naslovne vloge angažiral punce iz dežele Disney? Kratek pregled režiserjevega opusa in ogled kakšnega odlomka iz filmov kot sta Gummo (1997) ali Mularija (Kids, 1997), bi za te frustrirance najbrž bilo dovolj močno opozorilo. A pustimo zdaj to, frustracije enih prinašajo zadovoljstvo drugih in med te druge se uvršča tudi moja malenkost. Spring Breakers je eden najzanimivejših filmov, ki sem jih videl v tekočem letu, konstantno  interesanten in nepredvidljiv kos celuloida, pri katerem nikoli ne veš, v katero smer se bojo zasukale usode glavnih protagonistov. Zelo všeč mi je bilo prav to poigravanje s pričakovanji gledalca, ki  me je v marsikakšni sekvenci držalo na trnih in obenem prijetno presenetilo z izvirnimi rešitvami. Nelinearni narativni prejemi in spremembe ritma so značilnosti filmov Harmonyja Korina in tudi tokrat režiser ostaja zvest svojemu prepoznavnemu stilu. 
Ko se punce znajdejo v družbi slabih fantov je naravno pričakovati, da se jim zgodijo slabe stvari. Toda v tej hedonistični viziji ameriškega sna se zgodi ravno obratno. V družbi »Vesoljčka« Franca (skoraj) vse punce odkrijejo novo dimenzije zabave. Tiste, ki te nove intenzitete ne morejo prenesti, pa gredo na avtobus. Domov. Figura, na kateri je zgrajena prva tretjina filma se enostavno poslovi. In to si lahko privošči le režiser Korinovega kalibra, ki preko svojih likov riše sliko družbene realnosti, v kateri je vsak posameznik le košček mozaika. Zato ne jokamo za Seleno Gomez in ne tarnamo, ko se fokus iz »Vesoljčka« (ja, človeku je ime Alien) preusmeri na punci, ki z njim vztrajajo do konca zgodbe. Že od prvih kadrov, ki nas spominjajo na raperske videospote, Korine riše realnost mladine na način, kot jo doživljajo oni sami. In ta realnost verjetno predstavlja največjo nočno moro  staršev, ki nikoli zares ne spoznajo, kakšni osebe so njihovi angelčki. Kritika družbe, ki tolerira spring break kulturo, je najbolj očiten sporočilni element, vendar menim, da se resnični dosežek filma skriva drugje in sicer v njegovi sposobnosti, da nam svoje like približa na takšen način, da jih na koncu dojemamo kot bitja z dušo. Harmony Korine iz svojih likov iztisne pristna čustva in to je tisto, kar šteje največ. Nekoliko manj se mi je dopadel le konec (mogoče ga nisem razumel), vse ostalo pa je zelo, zelo dobro. Z igro James Franca vred, ki je tukaj ustvaril eno najboljših, če ne najboljšo vlogo, v celotni karieri.  

Ocena:


5 komentarjev:

  1. Tudi jaz ga priporočam, Korine je še vedno "svoj". Pa vidim, da je tudi za Ken Park napisal scenarij ...

    OdgovoriIzbriši
  2. V nekem intervjuju s Clarkom sem prebral, da več nista v dobrih odnosih, oziroma nimata stikov. Ken Park je kar soliden, a Mularija ostaja vrhunec njunega sodelovanja. Vmes je Clark posnel še Bully, pri katerem ni bilo Harmonyja zraven, ki mi je kar konkretno boljši od Ken Parka.

    BTW: Marfa Girl si že videl?

    OdgovoriIzbriši
  3. Meh, ko vidiš iz koga in kako se film norčuje, postane rahlo nezanimiv. Stilistično pa zagotovo presežek. Vsekakor pa je tisočkrat boljši od patetičnega Gumma.

    OdgovoriIzbriši
  4. Tudi mene je smer katero film ubere presenetila...nadvse pozitivno.

    Predvsem pa cenim posebno vzdušje, ki ga uspe ustvariti režiser.

    http://www.alwayssometimesanytime.com/images/21872.jpg

    OdgovoriIzbriši
  5. Gledal Marfo Girl, a je bil release tako negledljiv (out of sync), da mi težko določiti točno vrednost filma.

    Btw. še zdaj ne vem, če so bili kakšni tehnični problemi s komentiranjem ali pa je bilo kaj drugega?

    OdgovoriIzbriši