My Brother the Devil (2012)

Slovenski naslov: Moj brat hudič
Država: VB
Leto: 2012
Žanri: Drama
Dolžina: 111' ,  Imdb
Režija: Sally El Hosaini
Scenarij: Sally El Hosaini
Igrajo: James Floyd, Fady Elsayed, Said Taghmaoui, Aymen Hamdouchi, Letitia Wright

Prvenec britansko-egipčanske režiserke Sally El Hosaini je premierno predvajan na lanskem Sundanceu, kjer je prejel nagrado za najboljšo fotografijo. Po uspešni premieri v Park Cityju je na vrsto prišel Berlin (nagrada Label Europa Cinemas), po katerem je film še naprej živel razgibano festivalsko življenje in pobral lepo število nagrad na manjših festivalih. Večina kritikov ga je pospremila s pozitivnimi kritikami in moram priznati, da je tukaj lestvica pred ogledom bila postavljena kar visoko. Sally El Hosaini je nekaj časa opravljala posle povezane s produkcijo televizijskih dokumentarcev, njen prvi kratki film The Fifth Bowl iz leta 2008 je prejel regionalno BAFTO, naslednja kratkometraža  z naslovom Henna Night (2009) pa se je znašla na sporedu cenjenega festivala v Rotterdamu. El Hosaini je za svojo debitantsko dolgometražo sama spisala scenarij, zgodbo pa je umestila v delavske četrti vzhodnega Londona, njeno domače  okolje, kjer še danes živi.

Film pripoveduje zgodbo dveh bratov, v Angliji rojenih potomcev egiptovskih imigrantov. Mlajši Mo (Fady Elsayed) hodi v srednjo šolo in bi želel biti takšen, kot njegov starejši brat Rashid (James Floyd), karizmatični vodja lokalne tolpe. Mo bi želel postati gangster, največja ovira pri uresničevanju njegovih želja pa je prav Rashid, ki poskuša bratovo življenje usmeriti v drugo smer — v nadaljnje izobraževanje in pošteno življenje brez strahu pred policijo in rivalskimi tolpami. Toda kljub njegovim prizadevanjem mlajši brat postaja vedno bolj vpleten v kriminalne aktivnosti. Ko Moja oropajo sovrstniki, sicer pripadniki rivalske tolpe, se med skupinami vname spor, v katerem je ubit Rashidov najboljši prijatelj. Gangsterska logika narekuje maščevanje in tako sprva razmišlja tudi Rashid, ki nekako istočasno spozna Sayyida (Saïd Taghmaoui), nekoč gangsterja, danes uspešnega fotografa, ki v njem prebudi dotlej neznana čustva in razmišljanja. Rashid se začne vedno bolj umikati iz kriminalnega življenja in razmišljati o drugačni prihodnosti, med tem pa se z Mojem dogaja ravno nasprotno — mladenič postaja vedno bolj vpleten v kriminalne posle bratovih sodelavcev.

Moj brat hudič je v osnovi še ena zgodba o odraščanju, ki jo skozi usodo dveh bratov spremljamo na dveh nivojih. Na prvem primarnem nivoju imamo zelenca Moja, ki šele začenja svojo transformacijo iz otroka v odraslo, formirano osebo, na drugem pa njegovega brata, za katerega se ta proces počasi končuje. V to okvirno zgodbo o odraščanju v revni londonski četrti je Sally El Hosaini vključila še mnogo spremljajočih motivov, ki kvalitetno obogatijo izkušnjo in ji v končnici tudi dajo tisto dodatno vrednost. Okostje filma, ki je posvečeno odnosu med bratoma, nam žal ne prinaša nič novega in izvirnega — premisa s starejšim bratom, ki je vpleten v kriminalno podzemlje in mlajšim, nedolžnim bratom, ki hodi po njegovih stopinjah, je doživela že veliko interpretacij. Starejši brat, ki s svojimi dejanji mlajšega nehote usmeri na napačna pota, se močno trudi, da bi brata obvaroval pred posledicami napačnih odločitev. Generacija X (American History X, Tony Kaye, 1998) je denimo ena bolj znanih stvaritev, ki se ukvarja s podobnimi motivi. Moj brat hudič je na srečo zastavljen dovolj kompleksno, da našo pozornost kljub klišejski zgodi preusmeri na druge zanimive aspekte pripovedi. V mislih predvsem imam zelo avtentičen prikaz življenja v revnih predelih angleške prestolnice. Režiserka izkoristi prednost domačega terena za prepričljivo konstrukcijo dinamike odnosov med prebivalci teh delavskih kvartov. Menim, da je avtorica na filmski trak odlično prenesla izkušnjo sobivanja med kriminalci in poštenjaki, verniki in neverniki, Arabci, črnci in maloštevilni belci, kriminalci in poštenjaki, ki jih kljub etničnim in drugim razlikam neločljivo povezuje njihov socialni status. Še posebej zanimiv se mi zdi prikaz položaja druge generacije priseljencev rojenih v Angliji, ki so razpeti med spoštovanjem do staršev in tradicije, ki jo ti želijo vsiliti svojim potomcem, ter občutkom pripadnosti edini domovini, ki jo poznajo. El Hosaini v zanimiv kontekst postavi temo homoseksualnosti, ki v povezavi z versko pripadnostjo glavnih akterjev dobi zanimivo konotacijo, ki se nanaša na relacijo islam-homoseksualnost. Mislim, da tisti, ki v tem vidijo ključni moment pripovedi malce tolčejo mimo, saj bi se zgodba razpletla popolnoma enako, če bi v naslovnih vlogah imeli junake z drugačnimi religijskimi ozadjem. Moj brat hudič je obrtno dobro narejen film, ki ga krasi  dober ritem, zelo lepa vizualizacija in prepričljiva igra neafirmiranih in manj znanih igralcev. Škoda, da režiserki ni uspelo skupaj spraviti nekoliko izvirnejšega scenarija, ki bi vse omenjene kvalitete zaokrožil v pravi mali biserček. (+3)

 

Ocena: