Now You See Me (2013)

Slovenski naslov: Mojstri iluzij
Država: ZDA, Francija
Leto: 2013
Žanri: Krimi, Misterij, Triler
Dolžina: 115' , Imdb 
Režija: Louis Leterrier
Scenarij: Ed Solomon, Boaz Yakin
Igrajo: Jesse Eisenberg, Mark Ruffalo, Woody Harrelson, Mélanie Laurent, Isla Fisher, Dave Franco, Michael Caine, Morgan Freeman

Čeprav o hollywoodskih izdelkih zadnje čase pišem bolj poredko, to še ne pomeni, da na mojem meniju ni filmov iz aktualne multipleks ponudbe. Velikanski delež hollywoodske produkcije pravzaprav še vedno ne gre mimo mene nepreverjeno in Mojstri iluzij je eden tistih naslovov, pri katerem sem po tihem upal na presenečenje. Ob Iluzionistu (The Illusionist, Neil Burger, 2006) in Skrivnostni sledi (The Prestige, Christopher Nolan, 2006), sem se kar dobro zabaval in Mojstri iluzij je imel potencial, da doseže podoben rezultat. Minulo delo režiserja Louisa Leterrierja je zbujalo mešane občutke, še več dvomov v kvaliteto končnega izdelka pa je porajal podatek o petih imenih, ki so napenjali možgane pri pisanju scenarija, ki želi vedno biti nekaj korakov pred gledalcem. Nekako tako pravi Jesse Eisenberg aka Daniel Atlas, ki mu za ovratnik diha FBI detektiv Mark Ruffalo, ki v filmu zastopa naše interese, oziroma z nami deli svojo perspektivo.

Uvod v zgodbo je demonstracija spretnosti čarovnikov, ki se v nadaljevanju pripovedi združijo v iluzionistično skupino imenovano Štirje jezdeci. Skupina je ustanovljena na pobudo skrivnostneža iz ozadja, ki štirim izbrancem izroči vabilo, ki se mu nihče izmed njih ne more upreti. Nekronani vodja skupine je že omenjeni Atlas, ki združi moči s svojo bivšo asistentko Henley (Isla Fisher), mentalistom Merrittom (Woody Harrelson) in spretnim žeparjem Jackom (Dave Franco). Po enem letu vaj in priprav skupina v Las Vegasu uprizori šov pod pokroviteljstvom zavarovalniškega magnata (Michael Caine). Šov, ki si ga bojo vsi dobro zapomnili, saj skupina uprizori spektakularen rop na daljavo, po katerem banka v Parizu ostane prikrajšana za zajeten kupček denarja. Iluzionisti v stilu Robina Hooda razdelijo denar med obiskovalce predstave in FBI se znajde pred nerešljivo uganko — kako Štirim jezdecem dokazati krivdo? In ker je denar francoski, se v zgodbo vključi tudi Interpol, ki na pomoč pošlje Mélanie Laurent, ki bo Ruffalu pomagala zašiti poredne iluzioniste. Toda naloga je vse prej kot enostavna, zato naveza Ruffalo-Laurent poišče pomoč izkušenega iluzionista (Morgan Freeman), ki se zelo uspešno ukvarja z analizo in demistifikacijo zapletenih trikov.   

Mojstri iluzij, ki ves čas zatrjujejo, da so tri-štiri korake pred nami, že v uvodnih minutah razkrijejo nekaj pomembnih dejstev, ki jih pozorno oko ne bo spregledalo. V mislih imam skrivnostneža s kapuco, ki je očitno naš človek X. Mož, ki vleče poteze, ali drugače, stric iz ozadja, če se izrazim v našem aktualnem političnem žargonu. Okej, to smo akceptirali, krenili naprej in film je za silo še funkcioniral, vse do trenutka dokler naš mojster demistifikacije ni omenil neke zadeve iz preteklosti. Staro zamero, če sem natančen in dejstvo, da so se ustvarjalci odločili taisto zamero prenesti s kolena na koleno, ne omili prozornosti takšnega scenarističnega manevra. Na tej točki so pretrgane še zadnje nitke, ki so držale nesmiselno in za lasje privlečeno zgodbo nad površjem. Iz minute v minuto me je bolj matralo vprašanje, kakšna je sploh motivacija Jezdecev, zakaj počnejo stvari, ki jih, konec koncev, lahko spravijo za zapahe, vendar je ob tako površni karakterizaciji, kot smo je deležni tukaj, bilo iluzorno pričakovati resen odgovor na to vprašanje. In ob tem ne gre pozabiti, da film večino časa ohranja resno držo, se jemlje skrajnje resno i si s tem dela medvedjo uslugo. Mlačnega poskusa karakterizacije sta deležna le FBI agent in njegova francoska pomočnica, vsi ostali liki pa so povsem plastični in neživljenjski. Tudi Jesse Eisenberg, ki ga z veseljem poslušam, s svojim hitrim jezikom ne uspe zamaskirati dialoške podhranjenosti (mogoče je edina izjema besedni dvoboj Caine-Freeman). Mojstri iluzij so se v še eni pomembni točki odrezali podpovprečno — triki me nikakor niso zadovoljili, saj nam je tiste manjše fore na veliko zanimivejši način pričaral že David Blaine, tiste osrednje točke pa so do te mere skregane z realnostjo, da v njih nisem našel nobenega zadoščanja. Mojstri iluzij so hitra roba, ki bo še hitreje potonila v pozabo. Spominjali se ga bojo le investitorji, ki si manejo roke ob skoraj 300-milijonskem izkupičku na kino blagajnah in na tej gori denarja optimistično načrtujejo nove podvige svojih iluzionistov. (+2)

Ocena: