The Patience Stone (2012)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Afganistan, Francija, Nemčija
Leto: 2012
Žanri: Drama, Vojni
Dolžina: 102' ,  Imdb
Režija: Atiq Rahimi
Scenarij: Jean-Claude Carriere, Atiq Rahimi (knjiga)
Igrajo: Golshifteh Farahani, Hamid Djavadan, Hassina Burgan, Massi Mrowat, Mohamed Al Maghraoui

Naslov filma izvira iz perzijske mitologije, oziroma legende o kamnu, ki se mu lahko izpoveš in zaupaš svojo bolečino, nesrečo, dvome in najbolj globoke skrivnosti. Kamen potrpljenja ves čas absorbira nesrečo izpovedovalca, potrpežljivo posluša in se polni z njegovo/njeno bolečino, vse dokler nekega dne ni povsem poln. Takrat kamen poči, se razleti na koščke in v tem trenutku je duša izpovedovalca ozdravljena, pripravljena kreniti naprej. Atiq Rahimi v vlogo izpovedovalke postavi žensko (Golshifteh Farahani), ki v neimenovani državi in neimenovani vojni skrbi za svojega veliko starejšega paraliziranega moža, ki je bil hudo ranjen v boju s sovražnikom. Krogla ga je zadela v vrat in od takrat nepremično leži v nekakšni komi, popolnoma odvisen od ženine pomoči in nege. Ženska ga z rednimi infuzijami ohranja pri življenju, toda situacija je iz dneva v dan težja. Poleg moža mora skrbeti za njuna nemočna otroka, bojna črta pa je vedno bližje in ko krogle in bombe začnejo leteti po naselju, se večina prebivalcev odloči za beg. Ostanejo le tisti, ki iz različnih razlogov niso mogli oditi. Ženska je ogorčena, ker ji moževa družina ni pomagala moža in otroka spraviti na varno. Ko vojaki v bližnji hiši usmrtijo nedolžno družino se ženska odloči, da bo vsaj otroka poskušala spravila na varno. Zatočišče najde pri teti, ki živi izven bojnega območja. Ženska noči preživlja ob otrocih in se zgodaj zjutraj vrača v hišo, da bi skrbela za moža. Zdaj, ko brezzavesten leži pred njo, ženska prvič v življenju lahko odkrito pogovori. Njegovo negibno telo postane nadomestek za kamen potrpežljivosti, ki mu obubožana ženska zaupa vse, kar ji leži na duši.

Atiq Rahimi je v Kabulu rojeni afganistansko-francoski režiser in pisatelj, ki je filmsko srenjo zaintrigiral z igranim prvencem Earth and Ashes (Khakestar-o-khak, 2004), enim izmed zmagovalcev canske sekcije Poseben pogled. Rahimi je prvenec posnel po lastni knjižni predlogi in po istem principu je osem let kasneje nastal tudi The Patience Stone. Film je posnet po istoimenskem romanu (scenarij je priredil legendarni francoski scenarist Jean-Claude Carriere), ki je leta 2008 prejel najuglednejšo francosko književno nagrado (Goncourtova nagrada). V glavno vlogo je inštalirana v Franciji živeča iranska igralka Golshifteh Farahani (About Elly, Chicken With Plums), ki je brez dvoma povsem upravičila izkazano zaupanje. Če za filme v katerih vsi pomembnejši aspekti zgodbe počivajo na plečih enega samega osrednjega protagonista uporabim angleško skovanko one-man-show, potem je povsem na mestu, če The Patience Stone označim za one-woman-show. Zgodba zgrajena okoli brezimnih likov filmu daje neko univerzalno sporočilno vrednost, komentar družbenih odnosov izražen skozi magnetično igralsko kreacijo Farahanijeve pa ponuja vzorce, ki jih (z manjšimi odstopanji) lahko prepoznamo v družbeni hierarhiji večine arabskih držav. Položaj ženske v arabskem svetu je rdeča nit vtkana v življenjsko zgodbo ženske, ki se šele po moževi tragični nesreči začne osvobajati spon, ki so njeno bitje zreducirale na človeka nedostojno življenje, ki za cilj ima le dvoje: reprodukcijo in brezpogojno izvrševanje moževih ukazov. Med ogledom se kljub razmeroma počasnem ritmu ne boste dolgočasili, saj nam režiser v sodelovanju z izkušenim Thierryjem Arbogastom (Nikita, Leon, Peti element) ponudi vizualno dovršen izdelek, ki ves čas razvaja naše vizualne čute. Manjša pomanjkljivosti vidim v razmeroma predvidljivem razpletu zgodbe v nekaterih ključnih detajlih, ki postanejo prezgodaj očitni in prav zato ne dosežejo želene čustvene intenzitete. Te pomanjkljivosti vseeno niso preveč moteče in verjamem, da vsi tisti ki se odločijo za ogled ne bodo razočarani. (-4)      

Ocena: