Blackbird (2012)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Kanada
Leto: 2012 
Žanri: Drama
Dolžina: 103', Imdb
Režija: Jason Buxton
Scenarij: Jason Buxton
Igrajo: Connor Jessup, Alexia Fast, Michael Buie, Alex Ozerov, Craig Arnold, Tanya Clark

Kanadčani so očitno prepričani, da se jim nikoli ne more zgoditi Kevin. Ja, tisti Kevin, o katerem bi se starša morala pogovoriti, a se nista. In potem se je zgodilo to, kar se je zgodilo. Za razliko od Američanov so Kanadčani veliko bolj previdni in preventivno ukrepajo že zelo zgodaj. To na svoji koži najbolje občuti 16-letni Sean (Connor Jessup), ki se je pred kratkim preselil iz velikega mesta v majhen kraj, v katerem posebneži kakršen je on hitro padejo v oči. V takšnem okolju so temno pobarvani lasje, pankerska usnjena jakna in piercingi več kot dovolj, da te izobčijo. Sean iz začetka dokaj dobro prenaša zbadanja, žaljivke in grožnje, s katerimi nanj pritiskajo njegovi normalni sovrstniki. Težavno prilagajanje na novo okolje pa postane še bolj komplicirano, ko se zagleda v lepo sošolko Deanno, dekle kapetana šolske hokejske ekipe. Povsem nepomembno je, da se Deanna izven šolskega okolja rada zadržuje v njegovi družbi in mu tudi nedvomno pokaže svojo naklonjenost. Njen hokejist in njuni prijatelji so  prepričani, da se ji Sean ne bi smel približevati. In ko hokejist odreagira kot pravi alfa samec in s svojimi kompanjoni (fizično) pritisne na Seana, ona ne stori nič, da bi ga zaščitila. Nemočen, da stori karkoli, Sean na svojem blogu objavi kratko zgodbo, v kateri napove maščevanje celotni hokejski ekipi. Še par ponesrečenih izjav in nekaj naključij (v mestu vsi vedo, da je oče lovec — torej, orožje je pri roki), je dovolj, da na njegov vrata potrka policija in ga odpelje na zaslišanje.

Blackbird je celovečerni prvenec 41-letnega Jasona Buxtona, ki je na festivalu v Torontu skupaj s prvencem Cronenberga mlajšega (Antiviral), razglašen za najboljšo kanadsko debitantsko stvaritev. Zgodba se začne tam, kjer se začnejo mnoge najstniške drame: s prihodom neprilagojenega protagonista v malo mesto, ki prišleku hitro pokaže zobe in od njega zahteva prilagoditev občim standardom in normam. Buxton na zanimiv način kombinira motiv šikaniranja posameznika v šolskem okolju z neko splošno histerijo, ki po številnih strelskih pohodih, predvsem na ameriških šolah, močno odmeva tudi v sosednji Kanadi. Film lepo pokaže, da ta specifičen problem velja obravnavati z izjemno previdnostjo, saj v takšnih primerih hitro pride do teptanja osnovnih človekovih pravic. Zelo tanka je linija med potrebo po zagotavljanju varnosti in zdrsom v totalitarizem, ki potem generira sovražen odziv na vsako obliko drugačnosti. Mislim, da film lepo kristalizira zmoto sodobne družbe, da se tragedije lahko preprečujejo z represivnimi prejemi in zavračanjem edine možne rešitve: sistematičnega dela z otroci, ki jim je potrebno vcepiti spoštovanje človeške integritete, ter  razumevanje in sprejemanje drugačnosti. Seveda, otroci večino negativnega predznanja poberejo doma, od staršev in ostalih ljudi, ki jih obkrožajo in prav zato bi izobraževalne ustanove morale igrati večjo vlogo in poskušati skozi različne edukacijske programe pravilno usmerjati odraščajoče generacije. Idejno je Blackbird film na mestu in tudi v obrtnem smislu mu ne morem očitati veliko. Dobro karakterizacijo osrednjih protagonistov dopolnjujejo korektni igralski nastopi, ritem je soliden, zgodba vseskozi dovolj zanimiva, da ohranja gledalčevo zainteresiranost. Njegova najšibkejša točka je pomanjkanje svežine pri snovanju posameznih dogodkov, ki odločilno usmerijo življenje glavnega protagonista. Prav tako imam občutek, da je Buxton v zgodbo vključil malce preveč naključij, ki postopkom protagonistov jemljejo nekaj kredibilnosti, celoten proces proti glavni osebi pa je prikazan preveč enodimenzionalno. Čeprav nimam pripomb na izvedbo igralskega kadra, menim, da so se ustvarjalci s selekcijo prijetnih obrazov vendarle preveč trudili vplivati na našo presojo, kar se nekoliko kosa s samo sporočilnostjo filma. Ne glede na to je Blackbird soliden prvenec, ki v seštevku vseh postavk nudi pozitivno filmsko izkušnjo. (+3) 

Ocena: