The Spectacular Now (2013)

Slovenski naslov: Ni naslova 
Država: ZDA
Leto: 2013
Žanri: Drama, Komedija, Romantični
Dolžina: 95', Imdb
Režija: James Ponsoldt
Scenarij: Scott Neustadter, Michael H. Weber 
Igrajo: Miles Teller, Shailene Woodley, Kyle Chandler, Jennifer Jason Leigh, Brie Larson, Bob Odenkirk

The Spectacular Now je eden izmed vidnejših naslovov letošnje Sundance selekcije, ki ga od premiere dalje spremljajo zelo pozitivni kritiški odzivi. S plakata nas pozdravlja napis: od scenaristov 500 dni s Summer, kar je brez dvoma spoštovanja vredna, obetavna referenca. Scenaristični tandem Scott Neustadter-Michael H. Weber tokrat ni prispeval izvirni scenarij, ampak se je lotil adaptacije knjižne uspešnice z enakim naslovom, ameriškega avtorja Tima Tharpa. Dober občutek je zaokrožil James Ponsoldt, ki doslej resda ni ustvaril nič spektakularnega, vendar sem z njegovo lanskoletno romantično dramo Smashed (njegov edini film, ki sem ga videl), bil kar zadovoljen. 

Smisel naslova temelji na življenjski filozofiji Sutterja Keelyja (Miles Teller), ki je prepričan, da so dobre ocene, nadaljevanje šolanja in planiranje prihodnosti stvari, s katerimi se mlad človek ne bi smel obremenjevati. V zadnjem letniku srednje šole so dolge zabave, alkohol in punca Cassidy epicenter njegovega zanimanja, slabe ocene in prihodnost brez univerzitetne izobrazbe pa se nahajata na samem koncu prioritetnega seznama. Konec veze s Cassidy je za Sutterja dober razlog za še bolj vneto opijanje, po katerem se nekega jutra zbudi na trati, pred neko hišo v predmestju. Večje sramote ga reši sošolka Aimee Finecky (Shailene Woodley), ki na tem območju zgodaj zjutraj raznaša časopis. Aimee je ena izmed tistih nepopularnih punc, ki načeloma ne zanimajo popularnih fantov Sutterjevega kova. Sutter jo iz hvaležnosti povabi na kavo in ker se v njeni družbi počuti presenetljivo prijetno, jo ponovno povabi ven, a v drugo z veliko resnejšimi nameni.

James Ponsoldt še v drugem zaporednem filmu raziskuje temo alkoholizma med mladimi. V Smashed sta se z alkoholizmom borila mlada osnovnošolska učiteljica in njen mož, tukaj pa je starostna meja spuščena še nižje, med mlade ljudi na koncu srednješolske poti; v čas, ko sprejemamo pomembne odločitve in se odločamo, kaj narediti z našimi življenji. The Spectacular Now ni le film o alkoholizmu, ampak tudi film o odraščanju in ljubezni. Ponsoldt tako še enkrat  raziskuje, kako takšna ali drugačna odvisnost vpliva na ljubezen, oziroma kroji odnose med ljudmi. Čeprav zgodba sloni na obrabljenem motivu - popularen fant/punca se zaljubi v nepopularno punco/fanta, mislim, da se Ponsoldt in sodelavci spretno izognejo klišeju grde račke in nam za spremembo pokažejo razvoj romantičnega razmerja, postavljen v bolj realne okvirje. Mislim, da romantična komponenta filma  funkcionira dobro — fant, ki v razmerje vstopa kot tisti, ki naj bi pomagal nepriljubljeni, v ljubezni neizkušeni mladenki, skozi razvoj njunega odnosa počasi odkriva nekaj pomembnih dejstev o samemu sebi. Začne se zavedati, da je situacija v resnici obrnjena, da je on tisti, ki potrebuje pomoč.  

Tu pridemo do problematičnega ozadja, iz katerega izvira njegova disfunkcija in imam občutek, da bi se na tem polju dalo narediti nekaj več.  Fantov odnos z materjo je tista najšibkejša točka — mati ni nikoli zraven, vzrok hladnega odnosa pa ni nikoli jasneje opredeljen. Povsem nelogično je, da ta nikoli ne pove sinu, kdo in kaj je njegov oče, še bolj nelogično pa se zdi Sutterjevo idealiziranje moškega, ki ga je zapustil v otroških letih. V oči  bode tudi ravnodušnost, ki ji do njegovega pijančevanja kažejo ljudi iz njegove okolice. Zdi se, da njegov problem opazimo samo mi gledalci, vsi ostali (z izjemo poslovodje, kjer Sutter dela kot študent), pa v njegovem opijanju ne vidijo nič, o čem bi se veljalo resneje pomeniti.  In če indiferentnost njegove punce pripišemo tisti ljubezen je slepa,  je toliko težje razumeti materino pasivnost. Filmu odločilne točke prineseta zaljubljena Shailene Woodley in Miles Teller, ki sta zelo dobro opravila svoje delo in s tem prispevkom dokazala, da dobra nastopa v Potomcih (The Descendants, Alexander Payne, 2011), oziroma Zajčji luknji (Rabbit Hole, John Cameron Mitchell, 2010), nista bila nobeno naključje. (+3) 

Ocena: