četrtek, 12. december 2013

Fune wo amu [The Great Passage] (2013)



Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: The Great Passage
Država: Japonska
Leto: 2013
Žanri: Drama
Dolžina: 134' ,  Imdb
Režija: Yuya Ishii
Scenarij: Kensaku Watanabe, Shion Miura (knjiga)
Igrajo: Ryuhei Matsuda, Aoi Miyazaki, Joe Odagiri, Haru Kuroki, Kaoru Kobayashi, Go Kato

The Great Passage podpisuje relativno neznani japonski režiser Yuya Ishii, ki ga tisti bolj studioznimi spremljevalci japonske (azijske) kinematografije, poznajo predvsem po dveh filmih novejšega datuma — Sawako Decides (Kawa no Soko kara Konnichiwa, 2010) in Mitsuko Delivers (Hara ga Kore Nande, 2011) sta filma, ki sta mlademu Japoncu (Ishii je rojen leta 1983) prinesla mednarodno uveljavitev. Njegova avtorska zgodba se nadaljuje z naslovno stvaritvijo, posneto po knjižni predlogi japonske pisateljice Shion Miura. Japonci so The Great Passage poslali v boj za tujejezičnega oskarja, kar je brez dvoma velika čast za tako mladega avtorja. Že sama izbira teme je zelo pomemben faktor, ki lahko odredi domet posameznega filma. Nekatere teme so bolj, druge spet veliko manj hvaležno izhodiščno gradivo, toda splošno prepričanje je, da se iz vsake teme lahko iztisne dober film. Med manj hvaležna izhodišča brez dvoma velja uvrstiti osnovno premiso naslovnega, saj v osrčju zgodbe stoji prizadevanje majhne skupine lingvistov, ki skozi 15-letno časovno obdobje ustvarja novi slovar japonskega jezika. 

Ko se dolgoletni urednik oddelka za jezikoslovje pri ugledni založniški hiši odloči upokojiti, mu šef naroči, naj med zaposlenimi v podjetju najde ustrezno zamenjavo. Človeka, ki bo sposoben nadaljevati njegovo delo; osebo, ki ima dovolj strokovnosti in potrpežljivosti za izpeljavo zelo zahtevnega in dolgotrajnega projekta — novega slovarja t.i. živega jezika, ki bo vseboval dotlej venomer prezrte pogovorne besede iz vsakdanjega življenja. Odhajajoči urednik se odloči za Mitsuya Majimo (Ryuhei Matsuda), sramežljivega, vase zaprtega lingvista, ki je dotlej delal v komerciali. Čeprav Majime sprva ima nekaj težav s prilagoditvijo na novo delovno okolje in nove sodelavce, nadrejeni v njem hitro prepoznajo natančnega, marljivega in studioznega človeka, ki bo idealna zamenjava za odhajajočega urednika. Majime že celo desetletje živi kot podnajemnik pri prijazni starki, ki počasi prihaja v leta, ko bo potrebovala pomoč pri vsakdanjih opravilih. Iz teh razlogov se v hišo vseli najemodajalkina prikupna vnukinja Kaguya (Aoi Miyazaki), ki v Majimi prebudi čustva, ki jih ni tako enostavno opisati z besedami. 
Verjamem, da film o ljudeh, ki porabijo celih 15 let za dokončanje jezikoslovnega projekta, težko pritegne veliko gledalcev. Kljub temu menim, da tisti, ki se odločijo za ogled ne bojo nezadovoljni, četudi je pri tem potrebno upoštevati, da je The Great Passage film, ki je nekoliko primernejši za gledalce, ki že imajo nekaj izkušenj z japonskim filmom, kulturo in mentaliteto. Zgodba, kot je ta, bi težko nastala v kakšni drugi državi, saj nekateri pomembni aspekti filma počivajo na tipično japonskih vrednotah: predanem delu, vzdržljivosti in timskem sodelovanju. Eden izmed poglavitnih predpogojev za funkcioniranje naslovnega in njemu podobnih filmov je spretnost pripovedovalca, ki mora pri gledalcu zbuditi zanimanje za stvari, ki ga v normalnih okoliščinah ne bi zanimale. Ishii in sodelavci nam na zanimiv način približajo proces nastajanje slovarja, ter z relativno enostavnimi in razumljivimi prejemi pojasnijo potrebo po pikolovski natančnosti pri izdelavi pomembne knjige. Pri tem si nikoli ne dovolijo zdrsa v suhoparno resnost, ampak ves čas ohranjajo nevsiljivo komičnost dialogov in situacij. Pred ogledom bi si težko predstavljal, da se v iskanju definicije za določeno besedo lahko skriva nekakšen komičen potencial, vendar so me ustvarjalci prepričali v nasprotno. Prijeten komični ton ne izvira iz komičnosti situacij, ampak je spretno stkan iz karakternih značilnosti glavnih protagonistov. The Great Passage obenem doseže prepričljivo čustveno raven brez nepotrebnega poseganja po pretirani sentimentalnosti. Za konec izrekam pohvalo na račun igralskega kadra in opozarjam vse ljubitelje hitrejšega tempa, da ta filmčič svojo publiko išče predvsem med tistimi, ki premorejo nekaj več potrpežljivosti. (+3)    


Ocena:


Ni komentarjev:

Objavite komentar