Only Lovers Left Alive (2013)

Slovenski naslov: Večna ljubimca
Država: VB, Nemčija
Leto: 2013
Žanri: Drama, Grozljivka, Romantični
Dolžina: 123' ,  Imdb
Režija: Jim Jarmusch 
Scenarij: Jim Jarmusch
Igrajo: Tilda Swinton, Tom Hiddleston, John Hurt, Mia Wasikowska, Anton Yelchin

Čeprav Jim Jarmusch v svojem najnovejšem filmu v središče postavi vampirski par, po ogledu o njem ne razmišljamo kot o še enem vampirskem filmu, ki se vrti okoli dobro znanih vampirskih vzorcev. Večna ljubimca nam ponuja veliko več od tega in je v mnogih pogledih verjetno najbolj humanističen vampirski film vseh časov. Stvaritev, ki skozi prizmo svojih vampirskih protagonistov izpostavlja probleme sodobnega človeka in njegovo nezmožnost, da prepozna stvari, ki bi jim, v našem razmeroma kratkem bivanju na tem svetu, morali namenjati največ pozornosti. Potem ko je vsa vampiromanija, ki smo ji bili priča v nekaj zadnjih letih že pošteno splahnela, je očitno napočil čas za nekoliko drugačno obravnavo vampirskih motivov. Filmi vampirje najpogosteje slikajo kot večstoletna bitja, ki se med svojo dolgo navzočnostjo med ljudmi niso naučili veliko, saj se je v fokusu večine filmarjev vedno znova znašla njihova neutolažljiva potreba po rdeči tekočini, ki se preteka po naših žilah. Logično je, da vsako razumsko bitje z leti pridobiva izkušnje, se uči in izpopolnjuje in Jarmusch je eden redkih, ki ne zanemari to logiko. Prav zato sta njegova vampirja verjetno najbolj sofisticirana, občutljiva in inteligentna krvosesa na filmskem platnu. 

Ali drugače, njegova Adam (Tom Hiddleston) in Eva (Tilda Swinton) sta bolj človeška od večine ljudi. Zakonca in Večna ljubimca, ki se drug drugega nista naveličala kljub temu, da sta za človeške standarde nepredstavljivo dolgo skupaj. Čeprav v času ko ju spoznamo živita na različnih koncih sveta, sta močno povezana. V sanjah, preko sodobnih oblik komunikacije in seveda, tako kot vsi vampirji, telepatsko. Evo odlikuje življenjski optimizem in romantična zasanjanost, Adam pa je nekoliko depresiven in vase zaprt glasbenik, ki živi v napol razpadajoči hiši v Detroitu. Zanimiva izbira, ki nekako napove družbenokritično držo filma, saj govorimo o mestu, ki je nekoč bilo simbol ameriške industrijske superiornosti in napredka, danes pa je to industrijsko središče ogledni primer grdih stranski učinkov hiperkapitalizma. Med Adamovo vožnjo po pustih ulicah iz njegovega avtomobila kamera v objektiv ujame številne propadajoče stavbe, zapuščena skladišča in napol podrte stanovanjske objekte. Motivi družbenega propada se ne manifestirajo le v propadajočih stavbah, ampak tudi v dejstvu, da Adam in Eva vedno težje prihajata do nekontaminirane krvi. Glavna akterja svojo potrebo po krvi ne blažita z ubijanjem; zdravnik zaposlen v lokalni bolnišnici proti plačilu skrbi za njune zaloge neoporečne krvi, iz te informacije pa lahko izvlečemo določene zaključke. Prepoznamo lahko korupcijo, kot eno izmed najbolj problematičnih bolezni sodobne družbe, dejstvo, da se po žilah  večine preteka kontaminirana kri, pa lahko postavimo v kontekst vedno bolj problematičnega načina prehranjevanja večine, ki si ne more privoščiti zdrave in kakovostne hrane. Mogoče nas (ljudi) Adam prav zato doživlja kot zombije, moralno oporečna bitja, ki so pripravljena ubijati za nafto, medtem ko večina živih bitij ubija iz čiste potrebe po hrani/preživetju. Z vampirji vred, ki nekako ne sodijo v to kategorijo. 

To so le nekateri razlogi, zaradi katerih Večna ljubimca nista le visoko stilizirana pripoved o ljubezni, življenju in umiranju. Jarmusch svoje ideje fino poveže z dialogi, v katere vključi številne reference: glasbene, književne in filozofske, ki so idealno sinhronizirane z življenjskim stilom glavnih junakov. V zgodbo je vključena tudi pravšnja doza (pretežno) črnega humorja, v tem segmentu pa največ zaslug gre pripisati Antonu Yelchinu, ki je pod Jarmuschovo dirigentsko palico zabeležil eno izmed zanimivejših vlog v svoji dosedanji karieri. In ko sem že pri igralskih prispevkih, ne morem mimo odličnih igralskih kreacij veterana Johna Hurta, izjemne Tilde Swinton in zanimivega Toma Hiddlestona. Zlasti slednja sta v skupnih prizorih odlično zabrisala dokaj veliko starostno razliko med njima in nas povsem prepričala v pristnost njunih čustev. Na koncu se klanjam še navdušujoči vizualni plati pripovedi, ki v kombinaciji z izvrstno glasbeno spremljavo tvori odlično, z nalezljivo melanholijo nabito atmosfero, ki vsako sekundo filma spremeni v čisti užitek. 

Ocena:

Miss Violence (2013)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Grčija
Leto: 2013
Žanri: Drama
Dolžina: 98' ,  Imdb
Režija: Alexandros Avranas
Scenarij: Alexandros Avranas, Kostas Peroulis
Igrajo: Themis Panou, Eleni Roussinou, Reni Pittaki, Sissy Toumasi, Kalliopi Zontanou, Konstaninos Athanasiadas, Chloe Bolota, Maria Skoula, Giorgos Gerontidakis

Rojstnodnevna zabava v družinskem krogu. Glasba, prigrizki, sladke pijače. Nasmejani moški objema dve deklici in skupaj z njima pozira pred fotografskim objektivom. Predvidevamo, da je moški njun oče. Slavljenka je pravkar dopolnila 11 let, ime ji je Angeliki. V oči bode, da ne ona, ne njena malce starejša sestra, nista najbolj razpoloženi. V trenutkih ko babica počasi prihaja iz kuhinje s torto za slavljenko, se 11-letnica nahaja na balkonu. Medtem ko v ozadju poslušamo Vse najboljše zate, deklica počasi leze na drugo stran ograje. In med tem ko se vsi sprašujejo kje je slavljenka, se ta z nasmehom na obrazu vrže z balkona v globino. V dneh po tragičnem dogodku policija v sodelovanju s socialno službo poskuša ugotoviti, kaj je 11-letnico pripravilo do tega, da si vzame življenje, vsi člani družine pa v en glas ponavljajo, da Angelikina smrt ni samomor, ampak splet nesrečnih naključij. Zakaj bi si 11-letni otrok vzel življenje? Zakaj družina želi čim prej pozabiti tragični dogodek? To so vprašanja, ki begajo gledalca in socialne delavce, ki med preiskavo ne najdejo nobenih dokazov, ki bi namigovali na zlorabo. Pa vendarle se nihče izmed njih ne more znebiti občutka, da pri tej družini nekaj ne štima.

Miss Violence je zame pred ogledom bil precejšnja neznanka. Poleg dejstva, da je lani v Benetkah nagrajen s srebrnim levom za režijo in nagrado za glavno moško vlogo, sem vedel samo to, da se zgodba vrti okoli samomora mlade deklice. A že po nekaj uvodnih minutah mi je začela nagajati avtosugestija, saj so moja razmišljanja začeli usmerjati nekateri pomembni dejavniki. Film je grški, kar avtomatično iz spomina prikliče še eno znano grško družinsko zgodbo. V mislih je, seveda, Podočnik (Kynodontas, Giorgos Lanthimos, 2009), eden izmed najodmevnejših grških filmov v zadnjem obdobju. Podočnik je v precep vzel ekstremno družinsko disfunkcijo in zato sem tudi ob tej priložnosti razmišljal v podobni smeri. Že kisli obrazi med fotografiranjem so namignili, da takšno dojemanje pričujoče družinske situacije ni iz trte zvito. Na začetku sem se celo ustrašil, da režiser in scenarist Alexandros Avranas poskuša ustvariti repliko Lanthimosovega filma, a to se na srečo ni uresničilo. Dokaj neznani Avranas, ki je pred tem posnel le dramo Without (2008), ki je izven njegove domovine ostala povsem neopažena, je v drugo posnel pravo režisersko bravuro, s katero brezkompromisno slika redko videno zgodbo o nepredstavljivi družinski hierarhiji in patriarhu, ki v jeklenem primežu drži več generacij lastne družine. Tokrat ne želim po nepotrebnem razkrivati podrobnosti, saj je Miss Violence film, pri katerem je najbolje, če ga odkrivamo sproti, med ogledom. Lahko vam povem, da je Avranas režiser, ki se zelo dobro zaveda, kakšne rezultate lahko dosežeš, če gledalcu na dovolj domiseln način in v pravem odmerku ponudiš določene informacije, ter ostalo prepustiš njegovi domišljiji. Režiser, ki poleg dobrega občutka za ritem in kadriranje odlično obvlada tehniko manj je več in vrhunsko koristi dogajanje izven kadra. V resnici je v film vključena samo ena sekvenca, v kateri Avranas gledalca sooči z grdo resnico. To je obenem verjetno ena izmed najbolj mučnih sekvenc v moji dolgoletni gledalski karieri, ki bo za zmeraj ostala vgravirana v mojih malih sivih celicah. Miss Violence je film konstantnega nelagodja, ki brez zadržkov izziva tradicionalni koncept družine in opozarja na možne zlorabe. Na koncu sem moram obregniti ob tiste, ki filme vrednotijo glede na stopnjo nelagodja, ki so jo čutili ob ogledu in potem zaradi nedovzetnosti za vse aspekte človeške nravi poskušajo svoje frustracije zdraviti z dodeljevanjem najnižje možne ocene. Zato zainteresirane še enkrat opozarjam, naj se pred ogledom tega grškega bisera pripravijo na zelo intenzivno izkušnjo. 

Ocena:

Queens of the Stone Age Live

Ljubljana, 9.6.2014

Super je bilo. Če bi odigrali par komadov več, bi bilo še boljše. 

Najbolj je zvenelo tole:

Pa še to za pokušino:

7 cajas [7 Boxes] (2012)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: 7 Boxes
Država: Paragvaj
Leto: 2012
Žanri: Akcija, Triler
Dolžina: 100', Imdb
Režija: Juan Carlos Maneglia, Tana Schembori
Scenarij: Tito Chamorro, Juan Carlos Maneglia
Igrajo: Celso Franco, Victor Sosa, Lali Gonzalez, Nico Garcia, Paletita, Manuel Portillo, Mario Tonanez

Kolikokrat imam priložnost videti paragvajski film? Skoraj nikoli. Sodeč po zapisu na Wikipediji je v Paragvaju od 50-let prejšnjega stoletja posneto samo 23 celovečercev (11 filmov je bilo posneto v zadnjih 12-ih letih). Najnovejši naslov na vrhu tega seznama je 7 cajas, ali po domače 7 škatel, ki je pred slabima dvema letoma doživel mednarodno premiero na uglednem festivalu v Torontu. Načeloma me vedno zanimajo filmi, ki prihajajo iz (filmsko) eksotičnih dežel in skoraj nikoli ne zamudim priložnosti, da na seznam dodam kakšno novo državo. V tovrstni ponudbi prevladujejo drame, zato je 7 škatel, ki se opredeljuje kot akcijski triler, deloval toliko bolj mično. Tudi  zato, ker na svojem kontu ima nekaj festivalskih nagrad (San Sebastian, Palm Springs).      

7 škatel nam v 100-ih minutah ponuja dinamičen akcijski triler, ki mu je režiserski tandem Juan Carlos Maneglia-Tana Schembori primešal malo komedije in kanček najstniške romance. Večje del zgodbe je posnet v velikanskem kompleksu mestne tržnice, ki je ena izmed znamenitosti paragvajske prestolnice Asuncion. Glavni junak je 17-letni Victor (Celso Franco), ki se preživlja z delom na tržnici. S samokolnico prirejeno za prevoz večjih kosov blaga kupcem ponuja prevoz kupljenih dobrin do njihovih domov. Na tržnici se poleg legalnih trgovinskih transakcij izvaja tudi marsikakšna manj legalna dejavnost. Ko v eno izmed številnih mesarij pride policija z nalogom za preiskavo, lastnik na pomoč pokliče Victora, ki mora s svojo karjolo iz skladišča odpeljati vročo robo, še preden tja prispe policija. Njegov napor bo nagrajen s 100 dolarji, ki je ravno pravšnja vsota, ki jo samokolničar potrebuje za nakup novega mobitela (takega, ki lahko snema video). Ko mladenič odpelje sedem zabojev, brez da bi vedel kaj prevaža, se  za njim zapodi rivalski samokolničar, ki je prepričan, da se v zabojih skriva večja vsota denarja. Zato zbere pravo samokolničarsko tolpo, ki bo poskušala ujeti Victorja, ki v družbi svoje najstniške prijateljice Liz poskuša pošiljko dostaviti na dogovorjeno lokacijo. To je le delček zmešnjave, v katero je potrebno dodati še lokalno policijo, ugrabljeno žensko in nerodne ugrabitelje, mafijce, žensko, ki v vsej tej zmešnjavi rojeva, romantične aspiracije mladega Azijca… Skratka, govorimo o zgodbi z veliko podzgodb, ki se med seboj prepletajo, vse skupaj pa so tako ali drugače povezane. Povezanost je zanimiva narativna tehnika, toda v tem primeru je zgodbic in povezanosti enostavno preveč, da bi film lahko funkcioniral kot kompaktna celota. Na koncu bodo v spominu ostale le zanimive snemalne lokacije in par simpatičnih likov, vse ostalo pa bo ekspresno izpuhtelo v oblake. (+2) 

Ocena:

Le demantelement [The Auction] (2013)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: The Auction, The Dismantlement
Država: Kanada
Leto: 2013
Žanri: Drama
Dolžina: 111' ,  Imdb
Režija: Sebastien Pilote
Scenarij: Sebastien Pilote
Igrajo: Gabriel Arcand, Gilles Renaud, Lucie Laurier, Sophie Desmarais, Johanne-Marie Tremblay

Ob koncu leta 2012, ko sem sestavljal mojo lestvico najboljših filmov z letnico 2011, je prvenec kanadskega režiserja in scenarista  Sebastiena Piloteja za las ostal izven najboljše petindvajseterice. Le vendeur je danes, dve leti kasneje, še vedno čvrsto zasidran v mojem spominu in zato je prihod drugega celovečerca obetavnega quebeškega režiserja bil zares lepa novica. Drugi film je pogosto prelomna točka v karieri mladega režiserja, na kateri avtor pod pritiskom uspešnega prvenca mora dokazati, da uspešen debi ni bil splet srečnih naključij. Mogoče se je tudi zato Pilote odločil še enkrat uporabiti recept, ki je uspešno funkcioniral že pri njegovi debitantski stvaritvi. V ospredje je znova postavil osamljenega moškega sredi 60-ih, ki vstopa v obdobje življenja, ko se je potrebno pripraviti na upokojitev.

Gaby Gagnon (Gabriel Arcand) že nekaj časa sam živi na družinski farmi ovac, ki jo je podedoval od pokojnega očeta. Pred dvajsetimi leti se je ločil, potem so družinsko gnezdo zapustile še obe potomki. Starejša Marie je poročena, mati dveh otrok, mlajša Frederique je samska in se poskuša uveljaviti v gledališču. Razen enega starega prijatelja in prijazne sosede z bližnje kmetije, Gaby nima veliko kontakta s sovaščani. A kmalu bo v hiši po dolgem času znova živahno, saj na obisk prihaja starejša hčerka z otrokoma. Nekajdnevno druženje z ljubljeno hčerko in vnukoma mine hitro in Gaby ponovno ostane sam. A le nekaj dni kasneje se Marie vrne in mu pove, da se ločuje. Pove tudi, da z možem nista bila tako premožna, kot se je to kazalo navzven. Večina premičnin in nepremičnin je pod hipoteko in Marie zdaj mora izplačati možev delež, če želi obdržati družinsko hišo. Očeta prosi za izdatno finančno pomoč, čeprav tudi sama dobro ve, da njegova finančna situacija ni najboljša. Gaby želi pomagati čeprav dobro ve, da je prodaja družinske farme edini izhod.

Sebastien Pilote s svojim drugim celovečercem nadaljuje s seciranje sorodnih tem načetih v prvencu, zato je med obema filmoma mogoče povleči nekaj očitnih vzporednic.  Oba filma se lotevata prevpraševanja družinskih odnosov iz istega izhodišča: iz perspektive moškega v jeseni  njegovega življenja. Druga pomembna skupna točka je analiza učinkov globalizacije / hiperkapitalizma, ki veliki večini ni prinesla nič dobrega. V Le Vendeur je glavni  generator socialne ogroženosti propad največje tovarne, ki je zaposlovala večino prebivalcev majhnega mesta. V Avkciji so okoliščine, ki so pripeljale večino malih kmetij na rob prepada veliko bolj zapletene,  a v  grobem jih lahko označimo za stranske učinke globalnih gospodarskih trendov. Živimo v času počasnega umiranja podeželja in vedno večje koncentracije prebivalstva v velikih urbanih središčih. Težnja sodobnega človeka je čim lagodnejše življenje, ki v svoji najbolj problematičnih oblikah nemalokrat pripelje do propada družin in družinskih vrednot. Ta problem se najbolje reflektira v odnosu med Gabyjem in njegovo izkoriščevalsko hčerko Marie, ki se v nekem trenutku mora odpovedati lagodnem montrealskem življenju. Vrnitev v rojstno hišo, v kateri je več kot dovolj prostora za vse, za njo ni nikoli bila realna opcija. Hčerka je za lastno udobje pripravljena do konca ožeti svojega ostarelega očeta in ga brez kančka slabe vesti poslati v najeto garsonjero. V tej situaciji režiser lepo zoperstavi motive nepremišljenega potrošništva in brezpogojne starševske ljubezni. Oče ve, da ga potomka izkorišča, a jo vseeno pripravljen storiti vse, da ji pomaga. Pilote nam s finimi vizualnimi prejemi približa Gabyjevo navezanost na farmo, v njegovem odnosu do posesti pa lahko prepoznamo bolečino, ki jo junak čuti ob počasnem poslavljanju od svojega imetja. Njegovo interakcijo z živalmi in sprehode po hribčkih in travnikih slika v mehki zlato-rjavih odtenkih, ki na gledalca učinkovito prenašajo melanholijo glavnega protagonista, ki ga je več kot dobro upodobil quebeški veteran Gabriel Arcand. Poleg Arcanda  dober vtis pusti tudi Sophie Desmarais (opazili smo jo že v Sarah Prefers to Run), v kratki in zapomljivi vlogi mlajše hčerke Frederique. Vem, da bo Le demantlement za marsikoga prepočasen in premalo konkreten, a meni je bil všeč. Za odtenek slabši od večkrat omenjenega prvenca, a še vedno zelo soliden filmček. (+3)

Ocena:

Soshite chichi ni naru [Like Father, Like Son] (2013)

Slovenski naslov: Kakršen oče, takšen sin
Država: Japonska
Leto: 2013
Žanri: Drama
Dolžina: 121' , Imdb
Režija: Hirokazu Koreeda
Scenarij: Hirokazu Koreeda
Igrajo: Masaharu Fukuyama, Machiko Ono, Yoko Maki, Lily Franky, Keita Ninomiya, Shogen Hwang

Kakršen oče, takšen sin je lanskoletni dobitnik nagrade žirije na canskem festivalu, ki je po odmevni premieri nadaljeval uspešno festivalsko življenje in na koncu v seštevku prejel kar 18 različnih nagrad in približno še enkrat toliko nominacij. Japonski cineast Hirokazu Kore-eda je s tem filmom je zasluženo prišel do prve večje nagrade na enemu izmed A - festivalov, ob tej nagradi pa se je še enkrat pokazalo, da nekateri avtorji  za mednarodno uveljavitev v svoji filmografiji potrebujejo več odmevnih filmov, ki so nemalokrat boljši od tistega, za katerega so prejeli najvišja priznanja. Kore-eda je danes eden izmed najpomembnejših japonskih sodobnih avtorjev, zaradi njegovega smisla za natančno in tenkočutno izrisovanje filmskih zgodb, ki v fokus jemljejo družinsko dinamiko, ga mnogi primerjajo z velikim japonskim mojstrom Yasujiro Ozujem.

Pričujoča zgodba govori o dveh družinah, ki ju nepričakovano poveže dogodek iz preteklosti.  Rjota Nonomija je uspešen poslovnež, ki je v življenju dosegel veliko. Njegova delovna vnema je tako visoka, da mu celo lastnik podjetja sugerira, da bi mogoče bilo dobro, če bi si vzel nekaj več časa zase in družino. Rjota si tudi v zasebnem življenju ne dovoljuje odstopanja od načrtov, saj je njegovo življenje sosledje skrbno načrtovanih aktivnosti, dogodkov in procedur. Od obvezne vsakodnevne vadbe na klavirju za Keito, njegovega 6-letnega sina edinca, do navodil za soprogo, koliko minut naj kuha rezance. Na drugi strani imamo družino Saiki, ki je pravo nasprotje družine Nonomija. Edina skupna točka, ki povezuje družini sta 6-letna potomca, ki sta bila zamenjana ob rojstvu. 6 let kasneje resnica o zamenjavi pride na dan in straši se naenkrat znajdejo pred izjemno težko odločitvijo. Enostavne rešitve za nastalo situacijo ni, že tako kompliciran položaj pa se še bolj zaplete, ko Rjoto poskuša zadevo rešiti z neprimerno (denarno) ponudbo.

Zamenjava otrok na filmu je bila že mnogokrat tematizirana. Najbolj pogosto v televizijskem formatu, večina teh filmov pa je narejena na dokaj slabem kakovostnem nivoju. Občutek je, da se je na račun popularnosti v televizijskem okolju okoli teh filmov sčasoma ustvarilo negativno vzdušje, ki je na nek način odgnalo resne filmarje, ki bi v ta obrabljeni tematski okvir lahko vnesli nekaj svežine in ga obravnavali na bolj kakovosten način. Nato se je zadeve lotil Kore-da in še enkrat dokazal, da je ne glede na izbrano temo spretnost pripovedovalca tisti ključni dejavnik, od katerega je odvisno marsikaj. Japonec, ki je tako kot pri večini svojih filmov sam spisal scenarij, zgodbo gradi okoli ambicioznega očeta, ki je kljub pomembnosti ostalih likov izstopa kot centralna figura. Na njegovem primeru Kore-da prevprašuje vpliv modernih življenjskih tokov na starševsko vlogo in položaj otroka, ki se ga v odvisnosti od preferenc roditeljev že od zgodnjega otroštva postavlja v kalupe, ga se omejuje z normativi, obremenjuje z uspešnostjo in pretirano disciplino, vse v funkciji bodoče prosperitete. Nato Kore-da v zgodbo vključi še drugo, revnejšo družino in si tako odpre prostor za resno in na momente komično pretresanje razrednih razlik, ki je istočasno ustrezen okvir za prikaz drugačnega pristopa k starševski vlogi. Vse to je postavljeno v tisti sekundarni nivo, na primarnem pripovednem nivoju pa režiserja najbolj zanima, kaj je tisti ultimativni dejavnik, ki opredeljuje relacije med starši in otroci. So pomembnejše krvne vezi, ki povezujejo starše in njihove potomce, ali je vendarle bolj pomembno trajanje in kakovost časa, ki ga starš in otrok preživita skupaj? Kored-da ve, kako preprečiti zdrs v pretirano melodramatičnost — z  majhnimi incidenti in nesporazumi, ki zgodbo vlečejo naprej, a od akterjev vendarle ne zahtevajo večjih čustvenih izlivov. Vse to so elementi, ki zgodbi dajejo potrebno kompleksnost in prepričljivost, ki dopolnjena z dobrimi igralskimi nastopi in zanesljivo režijo tvorijo več kot solidno filmsko predstavo.

Ocena:

Mesečnik - Maj 2014

V preteklem mesecu se je nabralo kar nekaj solidnih filmov, ki jih nisem uspel predstaviti v daljšem zapisu. Zato bi s tega majskega seznama posebej omenil naslednje naslove: novo stvaritev Xavierja Dolana Tom At The Farm, turški Jin, ameriški dokumentarec Best Kept Secret, južnokorejsko neodvisno dramo The Weight, filipinsko akcijsko kriminalko On the Job in mali britanski zf-triler The Machine.

Tom à la ferme [Tom At The Farm] (2013)

Slo naslov: -

Dolžina:  102'  ,  Imdb

Režija: Xavier Dolan

Igrajo:  Xavier Dolan, Pierre-Yves Cardinal, Lise Roy

Ocena:  +3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

A grieving man meets his lover's family, who were not aware of their son's sexual orientation.

Vic+Flo Ont Vu Un Ours [Vic+FloSaw a Bear] (2013)

Slo naslov: Vic in Flo sta zagledali medveda

Dolžina:  95 ',  Imdb

Režija: Denis Côté

Igrajo:  Pierrette Robitaille, Romane Bohringer, Marc-André Grondin

Ocena: 3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

Vic + Flow Saw a Bear is a darkly mysterious tale of lesbian two ex-cons, Victoria and Florence, trying to make a new life in the backwoods of Quebec. Seeking peace and quite, the couple the slowly begin to feel under siege as Vic's probation office keeps unexpectedly popping up and a strange woman in the neighborhood soon turns out to be an increasingly menacing shadow from Flo's past.

La casa del fin de los tiempos [The House Of The End Times] (2013)

Slo naslov: -

Dolžina:  97',  Imdb

Režija: Alejandro Hidalgo

Igrajo:  Rosmel Bustamante, Adriana Calzadilla, Gonzalo Cubero

Ocena:  +2

Slo recenzija:  -

Sinopsis (eng):

Dulce is a mother who has encounters with apparitions in her old house, where it unleashes a terrible prophecy. Thirty years later, turned into an old woman, she returns home to unravel the mystery and tragedy that has tantalized her.

Free to Play (2014)

Slo naslov: -

Dolžina:  75' ,  Imdb

Režija: Benedict Lim

Igrajo:  Benedict Lim, Danil Ishutin, Clinton Loomis

Ocena: 3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

Follow three professional video game players as they overcome personal adversity, family pressures, and the realities of life to compete in a $1,000,000 tournament that could change their lives forever.

My Awkward Sexual Adventure (2012)

Slo naslov: -

Dolžina:  98' ,  Imdb

Režija: Sean Garrity

Igrajo:  Jonas Chernick, Emily Hampshire, Sarah Manninen

Ocena: +2

Slo recenzija:  -

Sinopsis (eng):

To win back his ex-girlfriend, a conservative accountant enlists the help of an exotic dancer to guide him on a quest for sexual experience, leading him into a world of strip clubs, sensual massage parlors, cross-dressing and S & M.

Jin (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 122' ,  Imdb

Režija: Reha Erdem

Igrajo:  Deniz Hasgüler, Onur Ünsal, Yildirim Simsek

Ocena: +3

Slo recenzija:  -

Sinopsis (eng):

Jîn is something of a Red Riding Hood, a 17-year-old girl determined to live, to participate in life no matter what it takes; and to this end she finds herself battling her way bravely through dark forests.

We Steal Secrets The Story of WikiLeaks (2013)  

Slo naslov: -

Dolžina:  130' ,  Imdb

Režija: Alex Gibney

Igrajo:  Julian Assange, Adrian Lamo, Chelsea Manning

Ocena: 3

Slo recenzija:  -

Sinopsis (eng):

A documentary that details the creation of Julian Assange's controversial website, which facilitated the largest security breach in U.S. history.

Hermano (2010)

Slo naslov: -

Dolžina: 97'  ,  Imdb

Režija: Marcel Rasquin

Igrajo:  Fernando Moreno, Eliú Armas, Alí Rondón

Ocena:  3

Slo recenzija:  -

Sinopsis (eng):

Two young men who have been raised as brothers look to their soccer skills as a way of getting out of their slum. While a scout is in town, an act of violence threatens to tear them apart.

La Vénus À La Fourrure [Venus In Fur] (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 96'  ,  Imdb

Režija: Roman Polanski

Igrajo: Emmanuelle Seigner, Mathieu Amalric

Ocena: 3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

An actress attempts to convince a director how she's perfect for a role in his upcoming production.

Best Kept Secret (2013)  

Slo naslov: -

Dolžina: 85' ,  Imdb

Režija: Samantha Buck

Igrajo:  Alyce Barnhardt, Carla Byrd, Johnson Green

Ocena:  +3

Slo recenzija:  -

Sinopsis (eng):

JFK High School, located in the midst of a run-down area in Newark, New Jersey, is a public school for all types of students with special education needs, ranging from those on the autism spectrum to those with multiple disabilities. Janet Mino has taught her class of young men with autism for four years. When they all graduate in the spring of 2012, they will leave the security of the public school system forever.

Boven is het stil [It's All So Quiet] (2013)  

Slo naslov: -

Dolžina: 93' ,  Imdb

Režija: Nanouk Leopold

Igrajo:  Jeroen Willems, Henri Garcin, Wim Opbrouck

Ocena: 3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

A middle aged farmer, living with his old and bedridden father, tries to find truth in life.

The Weight (2012)

Slo naslov: -

Dolžina: 107' ,  Imdb

Režija: Jeon Kyu-Hwan

Igrajo:  Cho Jae-Hyun, Park Ji-A, Lee Joon-Hyuk

Ocena:  +3

Slo recenzija:  -

Sinopsis (eng):

The Weight, portrays the life of Jung(Cho Jae-Huyn) who grew up as an orphan and was adopted into a family of only a mother and a son. Jung is now a hunchback man due to scoliosis and is a live-in mortician taking care of corpses in the most eerie manner.

Dodookdeul [The Thieves] (2012)

Slo naslov: -

Dolžina: 135' ,  Imdb

Režija: Choi Dong-Hun

Igrajo:  Kim Yun-Seok, Lee Jung-Jae, Kim Hye-Soo

Ocena: +2

Slo recenzija: -  

Sinopsis (eng):

In order to let things cool down from their latest heist, Popeye and his group of thieves go to Macau on a job. But the mastermind behind this job is none other than Popeye's old partner Macau Park, who escaped with 68kg of gold several years ago on their last job together.

Insensibles (2012)

Slo naslov: -

Dolžina: 100' ,  Imdb

Režija: Juan Carlos Medina

Igrajo:  Àlex Brendemühl, Tómas Lemarquis, Ilias Stothart

Ocena: +2

Slo recenzija: -  

Sinopsis (eng):

Set in Catalonia, Painless weaves two stories: in one, starting during the Spanish Civil War and running through to the '60s, an asylum attempts to rehabilitate children who feel no pain, by teaching them physical suffering.

Sorg og glaede [Sorrow and Joy] (2013)  

Slo naslov: -

Dolžina: 107' ,  Imdb

Režija: Nils Malmros

Igrajo:  Jakob Cedergren, Helle Fagralid, Ida Dwinger

Ocena: 3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

In SORROW AND JOY filmmaker Johannes and his wife, schoolteacher Signe, experience the biggest sorrow and misfortune one can ever imagine. Nevertheless, in all the hopelessness they must try to reach for mutual and mature love in order to continue life after death.

The Gatekeepers (2012)

Slo naslov: -

Dolžina:  101' ,  Imdb

Režija: Dror Moreh

Igrajo:  Ami Ayalon, Avraham Shalom, Avi Dichter

Ocena: 3

Slo recenzija:  -

Sinopsis (eng):

A documentary featuring interviews with all surviving former heads of Shin Bet, the Israeli security agency whose activities and membership are closely held state secrets.

On the Job (2013)

Slo naslov: -

Dolžina:  121' ,  Imdb

Režija: Erik Matti

Igrajo:  Joel Torre, Gerald Anderson, Piolo Pascual

Ocena: +3

Slo recenzija:  -

Sinopsis (eng):

Filipino crime thriller inspired by a real-life scandal in which prison inmates are temporarily released from prison to work as contract killers on behalf of politicians and high ranking military officials.

The Machine (2013)   

Slo naslov:  -

Dolžina:  91'  ,  Imdb

Režija: Caradog W. James

Igrajo:  Caity Lotz, Denis Lawson, Toby Stephens

Ocena:  +3

Slo recenzija:  Filmoljub

Sinopsis (eng):

Two artificial intelligence engineers come together as they work to create the first ever self-aware artificial intelligence. A veteran AI engineer secretly hopes to develop technology to help his diseased daughter, even if it means funding comes from the powerful Ministry of Defense (MoD).

Nor'easter (2012)   

Slo naslov: -

Dolžina:  86'  ,  Imdb

Režija: Andrew Brotzman

Igrajo:  David Call, Richard Bekins, Liam Aiken

Ocena: 3

Slo recenzija:  -

Sinopsis (eng):

When an abducted boy mysteriously returns to his island home, a young priest discovers how far he must go to keep a secret.

Periferic [Outbound] (2010)

Slo naslov:  -

Dolžina: 87'  ,  Imdb

Režija:  Bogdan George Apetri

Igrajo:  Ana Ularu, Andi Vasluianu, Ioana Flora

Ocena:  -3

Slo recenzija:  -

Sinopsis (eng):

A drama about a woman who seems able to overcome everything for freedom, except for her past mistakes.

Kuma (2012)  

Slo naslov: -

Dolžina: 93' ,  Imdb

Režija: Umut Dag

Igrajo:  Nihal G. Koldas, Begüm Akkaya, Vedat Erincin

Ocena: 3

Slo recenzija:  -

Sinopsis (eng):

Ayse, a beautiful 19-year-old girl from the Turkish countryside, is chosen to be married to the handsome Hasan, son of formidable and house-proud mother Fatma, who resides in Vienna with her husband and six children.